Macki so sli v Down Under

Babi in Deda na obisku, Miha v soli v naravi, bletna predstava, Sarina valeta,…

2012-01-04T18:34:00.000+11:00

Uh kako cas hitro mine, sploh, ce se vedno nekaj dogaja. No, kakor koli ze v novembru smo bili v priprvah na dolgo pricakovani obisk iz SLO, pa baletni koncert,… koncno sem se spravil k izgradnji nase vrtne lope, oz. kot temu tu doli pravijo “Men`s Cave”, s prijatelji smo se dobili v parku v Altoni,…

Ray Ban klub

Sara in Miha sta se pripravljala na zakljucno baletno predstavo. Nekaj slikic z generalke za njun baletni nastop, tokrat na temo Aladin, iz Tisoc in Ene Noci in seveda klasicni del.

In koncno sta prispela Babi in Deda. Po napornem letu sta prispela v jutranjih urah in med tem, ko so otroci bili v soli, sta se ravno malo odpocila.

Prvo skupno kosilo v Down Under, po tem, ko so otroci prisli iz sole in se po dolgem casu zopet pocartali z Babi in Dedijem.

Prve dni smo malo lenarili. Baletni navdusenci so gledali baletno predstavo Peter Pan, iz mariborskega gledalisca, ki jo je s seboj prinesla Babi,…

Probali premagati Dedija v sahu,...

Babi se je spoznala z nasimi drevesnimi zabicami

Mihec je sel na svoj prvi dvodnevni solski izlet v Portsea Camp.

Tako sta Babi in Dedi videla kako hodimo in se imamo v soli

In pokusila nase njami grnivke. Ulovila sta ravno se zadnje zrele, saj je naslednja runda se zelena.

In tako smo priceli nase izlete, ki smo jih vsi skupaj splanirali in pripravili po tem, ko sta koncno le zbrala pogum in potrdila rezervacijo letalskih kart. Sara, Samo in Miha so v poseben zvezek narisali in opisali svoje ideje kaj bi jima zelili pokazati in tako smo skupno pripravili zvezek v katerem sta si se pred odhodom lahko pogledala kaj ju tu doli caka.

No to je bil uvajalni izlet v nas priljubljeni konec, v park v Mornington-u.

Seveda smo prvi izlet zakljucili po avstralsko s “Fish & Chips-om”.

Pa seveda, kot se za tu doli spodobi, malo ovcjih kotletov,… na BBQ.

Stara miza za namizni tenis nam je razpadla, ko je veter eno noc dvignil pokrivalo in jo je dez razmocil, da se je vsa napinhila. Tako smo od Dedija za bozicka, malo predcasno dobili novo na vremenske vplive odporno mizo – se enkrak hvala, hvala Dedi.

Tako smo se odpravili v zgodovino nasih prednikov v Sovereign Hill .

Se spustili v rudnik zlata

in si ogledali kako so nasi predniki pred ca. 160 leti priceli svojo pot tu doli.

seveda smo probali v potoku najti kaj zlata

tudi Dedi je probal svojo sreco, saj sta si z Babi kupila licenco za iskanje zlata. Dedi dela, babi-fotograf dokumetira.

No, ker sem pac jaz ze malo bolj vesc bancnega sistema tu doli, sem poln nahrbtnik zlata, ki smo ga nabrali nesel vnouciti v banko.

No in tako so ”nase” zlato pretalili v zlato palico

Po tem, ko se je ohladila so jo izbranci lahko potezkali in nas Miha je bil med srecnezi.

Malo pocitka po povratku iz nasega casovnega potovanja

In koncno, Sarin in Mehecov baletni koncert v gledaliscu.

Pa se srecanje z Ledineki

Seniorja v elemetu

Pa malo smo si ogledali naso avstralsko fauno v bliznjem botanicnem vrtu , ki je se sicer v izgradnji.

in videli Quendo , majhnega vrecarja, ki rije po zemlji in se prehranjuje s crvi, gobami,… Kot zanimivost ima vreco obrnjeno v nasprotno smer kot npr. kengoruji, da mu med hojo pesek ne bi prisel v vreco.

Vmes smo Babi in Dediju pustili malo casa, da sta lahko sama raziskovala bliznjo okolico, no bolje receno, sla malo na sperhod, kolikor se jima je pac ljubilo, saj sta vecinoma kar uzivala na nasem vrtu, babi pa seveda tudi s Tino v trgovskem centru,...

Ko smo cakali na turisticni vlakec, ki nas je pripeljal na konec rta Point Nepean smo videli se enega zanimivega avstralskega vrecarja Echidno . Vrsta mravljincarja, primitivna vrsta sesalca, ki zivi v Avstralji in na Novi Gvineji. Samica izleze jajce in ga ca. 10 dni nosi v svoji vreci, nato se izvali mladicek v velikosti fizolovega zrna, ki v vreci prezivi se priblizno naslednje 4 tedne. Echidna nima seskov, mladicek mleko pije skozi kozo v vreci.

In tako smo se z vlakcem podali po Point Nepean, cudovit naravni park, ki je od 1850-ih sluzil kot karantena za priseljence preden so nadaljevali svojo pot v Victorijo. V obeh svetovnih vojnah je sluzil kot vojasko oporisce s topovskimi gnezdi, ki so varovala vstop v zaliv Port Phillip . Po drugi svetovni vojni je sluzil, kot kadetska sola in 1988 bil proglasen za naravni park.

V ozadju pogled preko ozine, ki jo tudi imenujejo Gibraltar Viktorije, na polotok Ballerine Peninsula .

Kontejnerska ladja v daljavi je pritegnila pozornost saj je na boku imela velik napis Hamburg Sued (Hamburg Jug).

Telefonska povezava z Melbourne-om v casu vojaskega oporisca.

Topovske cevi.

Iz te topovske cevi je bil 5. augusta 1914 izstreljen prvi topovski strel na ozemlju Astralije, preko jamborjev nemske trgovske ladje, ki se je takoj po razglasitvi 1. svetovne vojne zelila na hitro umakniti iz melbournskega pristanisca.

Vrtljivo podnozje topovske cevi

V jaskih v notranjosti bunkerja

Eno od topovskih gnezd

Malica

No se ena malo manj prijetna avstralska znamenitost, strupena kaca Tiger Snake . Grela se je na razgretem asfaltu in kot za kace obicajno, ko nas je opazila se je omaknila v bliznje grmovje.

Lep pogled po polotoku. Levo na zaliv Port Phillip na vrhu katerega lezi Melbourne, desno pa odprto moje juznega oceana proti Tasmaniji in Antarktiki.

Na eni od vmesnih postaj, cakamo vlakec nazaj proti recepciji parka.

Stavbe nekdajne karantene za priseljence.

Po poti nazaj smo se ustavili na kavico in sladoled v priljublenem kraju Sorrento .

In tako smo se z vlakom odpeljali v center Melbourne-a (Melbourne CBD).

se podali iz postaje Flinders Street Station na nas potep po Melbourne-u

Babi in Deda, v ozadju Eureka Tower , navisja stanovanska zgradba na juzni polobli.

Na starem zelezniskem mostu Sandridge Bridge , ki so ga leta 2006 prdelali v most za pesce je med 128 steklenimi tablami drzav migrantov iz razlicnih koncev sveta, tudi Slovenija, z osnovnimi podatki o stevilu priseljencev in nato tukaj rojenih potomcev vse od 1788-tega leta.

Ogledali smo si Malboune Aquarium

In se odpravili v prej omenjeni Eureka Tower, neboticnik z razgledno etazo v 88-tem nadstropju, ca. 300m nad mestom in 360 stopinj razgleda po celotem Melbourne-u in njegovi okolici, na katero se pripeljes z dvigalom s hitrostjo 9m/sekundo, oz. v 38 sekundah.

Pogled proti jugu in na Albert Park v katerem je vsako leto dirka Formule 1.

Pogled proti zahodu z Melbourne Docklands in Port of Melbourne , najvecjo kontejnersko luko v Avstraliji.

Pogled na sosednji neboticnik. Uh, kako so avtomobili iz te visine majhni.

Pogled proti severu zahodu v ozadju katerega je mednarodno letalisce

Pa se proti severu vzhodu z zeleznisko postajo Flinders Street Station in trg Federation Square v ospredju.

Pogled proti vzhodu in na Melbourne Park, v katerem je vsak konec januarja Australian Open , ter Arts Centre v ospredju

Pa se proti jugo vzhodu

Pa za malo boljsi obcutek, predvsem glede vetra, se pogled z odprte tease.

Cakamo na dvigalo

Dve novi kapi.

Nato smo se ob reki Yarra odpravili se proti zadnji planirani zanimivosti in seveda za nasega teniskega navdusenca Dedija, v Melbourne Park z Rod Laver areno . Nazalost je ta dan bila zaprta za oglede, saj je bila v pripravah za vecerni rokovski koncert.

Pred skulpturo enega najznamenitejsih tenisacev, Avstralca Rod-a Laver-ja

In ogledali smo si solski Bozicni koncert, seveda po avstralsko, na odprtem in s hrano.

Peljali smo se s starinskim vlakcem Puffing Billy , lep del originalno ohranjene zgodovine propadlega poskusa sirjenja Melbourne-a v te predele.

Divja papiga se je Tini vsedla na roko

Tudi Casey je bila zelo vesela druzbe Babi in Dedija, no sploh uzivanja z Dedijem

Okrasili smo bozicno jelkico

No, in malo sta uzivala na nasi lepi plazi

Tukaj pa smo se odpravili na izlet na znamenito Gread Ocean Road

No izlet sem namenoma splaniran obrnjen na glavo. Tako smo se po notranjosti podali do majhnega turisticnega mesteca Port Campbell in od tod zaceli ogled cudovite posledice erozije morja in vetra na obalni svet.

Znamenit London Bridge, ki je do 15. januarja 1990 se bil povezan s celino in ob porusitvi povezave na sebi pustil dva turista, ki sta ocitno rahlo prestrasena morala na resitev pocakati na helikopter.

Malica v Port Campbell

Osupljivo kako si je morje urezalo pot v notranjost

od vetra in morja navpicno vrezane stene

in ustvarilo, kot naprimer ta, nam najljubsi zalivcek

z ozko vstopno ozino

ki je po brodolomu ladje resila zivljeneje le 18 letni hceri irske migrantske druzine in 19 letnemu vajencu na ladji. V casu zlate mrzlice je namrec veliko ladji namenjenih proti Melbourne-u in Sydney-u nasedlo na cereh razburkanega morja v the predelih, dokler 1848-tega leta ni zacel obratovati znamenit svetilnik Cape Otway Lightstation .

in podali smo se v cudovit zalivcek

Samo in Miha v votlini na robu zaliva

Ja, namakali smo si noge in uzivali v hoji po fini pod nogami pogrezajoci se mivki

Ker smo imeli se kar nekaj splaniranega za videti smo se morali odpraviti dalje, saj bi sicer najraje tu ostali kar do vecera. In tako smo prispeli do znamenitih 12 apostolov , no trenutno stojecih le se 7, ostanki osmega so sicer se vidni.

Erozija je tej skali izgled spremenila v utrdbo.

ostanki osmenga apostola, ki se je porusil septembra 2009

Nato smo se podali proti prej omenjenemu, znamenitemu svetilniku na Cape Otway in po poti je prislo do nepricakovanega zastoja. Koala se je namrec odlocila ustaviti promet in se za kar nekaj casa postavila na sredino ceste. Seveda je imela takoj polno navdusencev.

No po kaksnih 10 minutah se je navelicala poziranja in se podala na naslednji evkaliptus

No po poti smo nato videli se polno koal, ki so vecinoma pocivale v krosnjah.

Tako smo le prispeli do recepcije svetilnika, a bili smo prepozni in vse je ze bilo zaklenjeno. Smo se pac odpravili po pes poti, po kateri pa svetilnik nazalost lahko vidis le od dalec, brez pogleda z 90m nad morsko gladino navpicne stene na robu katere stoji.

Se ena koala po poti nazaj, ki je ravno opravila svojo potrebo in se napotila proti naslednjemu evkaliptusu. Koale namrec vecino zivljenja prezivijo v krosnjah.

Nasa zadnja postaja pred povratkom domov v turisticnem kraju Apollo Bay .

Tina je uzivala s papigami

Popili smo kavico, pojedli sladoled in se napotili proti domu. No v zadnjih dveh vrstah je vecina omagala.

In Sara je docakala njeno valeto

Sara je napovedala govor podravnatelja

Pa se poslovitev od ostalih ucencev osnovne sole

In se malo poletnega veselja z nase plaze, z Babi in Dedijem

Dedi – avstralski domorodec

pa se nekaj klobukov

Po kosilu na Bozicni vecer smo se odpravili se na otok Phillip Island

Kjer je Babi izsledila divjega kengoruja, no kot temu tu pravilno recemo wallaby-ja . Wallaby je manjsa vrsta kengoruja.

In tako smo se namestili in cakali na parado malih pingvinov , ki so najmanjsa vrsta pingvinov na svetu in zivijo na juznih obalah avstralije. Cudovita dogodivscina, ko ob mraku iz morja pricofotajo majhni pingvincki in se v skupinicah podajo vsak tocno po svoji vedno isti poti prototi svojim gnezdom. Imale smo sreco, saj imajo v tem casu ravno mladicke in je bilo prav zanimivo slisati kako se klicejo med seboj, ko stopicajo po potkah tudi do 3km v notranjost.

In poglej koliko daril nam je prinesel Bozicek

Nase pridne slascicarke so pripravile hisko,… iz medenega testa

In imeli smo prijetno bozicno kosilo pri prijateljih

Pa se posledni sprehod po nasi plazi pred povratkom v zimsko Slovenijo.

in zadnji soncni zahod

poslednji skupni zajterk, do seveda naslednjic, ko zopet prideta

Pa se se enkrat pocartamo

Skupinska slikica pred odhodom

Pa pa Babi in Dedi, do naslednjic, pogresali vaju bomo.

Srecno pot

In tako je tudi leto prislo h koncu in na silvestrovo je bilo “prijetnih” 39 stopinj, Celzija seveda. Tako, da sem seveda bil kuhar jaz.

Silvesterski vecer smo preziveli s prijatelji

in novo leto pricakali na plazi.

ZA KONEC PA VSEM SKUPAJ ZELIMO SRECNO 2012 !!!

Zakljucili rojstne dneve za letos, Sarin zakljucni solski nastop, Samo na kampu,…

2011-10-08T22:11:00.000+11:00

Uh, sem se cisto polenil. Nikakor se ne spravim zraven da bi objavo zakljucil in objavil. Se vidi, da se pocasi bliza trenutek, ko bomo lahko uradno postali avstralci.

No kakor koli ze, ker ima nasa mama vedno zadnjo besedo, kot se spodobi tudi zakljuci letno sezono rojstnih dnevov.

Pa se eno leno nedeljsko popoldne…

Prisel je cas, da se nasa zima pocasi poslovi. Nasa japonska cesnja je svojimi disecimi bujnimi cveti zopet privlabila na stotine delavnih cebelic.

Sara je zakljucila z zimskim delom atletike in seveda zopet dobila priznanje in pokal, tokrat za hitro hojo.

In imeli smo dan ocetov. Otroci so na solski trznici zopet nabavili prisrcna darilca, od mamice pa sem dobil lepo oljno sliko v ozadju.

Samo je sel za tri dni v solo v naravi v Briars Camp .

Tudi na Samotovem kampu so imeli adrenalinske aktivnosti.

Pa se Sarin zadnji zakljucni nastop v osnovni soli. Naslednje leto bo ze srednjesolka. Kot vedno so ga priredili v nasem okrajnem gledaliscu. Igrali pa so igro Toys.

Z najboljsimi prijateljicami sosolkami po predstavi.

Sara in Miha sta se udelezila se enega regijskega medsolskega sahovskega turnirja. Samo vec ne hodi k sahu saj ima prevec natrpan urnik z njegovo gimnastiko. Kakor koli ze, nasi sahisti so ponovno zasedli prvo mesto. S tem so se kvalificirali za drzavno prvenstvo Victorije, ki bo konec oktobra.

Miha v dvoboju s sestosolcem, ki ga je “seveda” premagal.

Miha in njegov najboljsi prijatelj s priznanji.

Pa se Sara

Tulipani na nasem vrtu klicejo pomlad.

Pa se par slikic s pomladanskega sprehoda po nasi okolici.

No ker smo bolj hrabri, smo se do sedaj vsako leto od kar smo tu doli v tem casu ze prvic kopali. Kot vidite se nekako ne moremo ucakati, kljub temu, da letos se ni bilo dovolj toplih dni, da bi morje malo bolj ogrelo,… no gres v morje pa kar v jopici. To je pac del avstralske kulture, vzgoje in nacina zivljenja, enostavno “no worries”.

No je pa vsekakor dovolj prijetno za zabavo na plazi

Pa se mladi morski list, ki smo ga resili, ko ga je naplavilo na obalo.

In se Mihec z njegovo pesceno skulpturo, ki so ena znamenitosti nasega okolisa .

Seveda je prisel tudi cas za veliki finale v footy-ju in letos je zmagal klub za katerega navija Mihec – Geelong Cats –jupiiii!
Pa se nekaj posnetkov s tekme.

Pa se malo pomladanske zabave in lenarjenja.
Koncno smo zamenjali se naso staro ograjo, ki je prav kazila izgled nasega vrticka.

In ker je nasa sliva ze polna zelenih plodov smo morali prestaviti krmilnico Tininih papig. Upam, da jih bo krmilnica dovolj zavedla, da jim letos nase slive ne bodo tako zanimive kot lani. Vsekakor jim nova lokacija ocitno odgovarja, saj so imele pravo otvoritveno zabavo, redno sicer prihajata na obrok le dva parcka.

Za konec pa, da ne pozabim : Melbourne je bil letos proglasen za mesto z najboljsim zivljenskim standardom. Za njim so se uvrstili Dunaj, Vancouver, Toronto,… No ce koga zanima vec o tem naj klikne tukaj .

Drzavno prvenstvo v gimnastiki, 40-ka, polletni baletni nastop, materinski dan,…

2011-06-30T21:45:00.000+10:00

Nas javor v lepo pisanih jesenskih barvah.

Firma v kateri delam je bila nominirana med desetimi prespektivnimi firmami v Victoriji in tako sem se odpravil na gala vecerjo, ki je bila v Crown Casino-ju .

Samotova sezona tekem se pocasi zakljucuje. Kot se spodobi je seveda med zadnjimi drzavno prvenstvo Victorije. Samo letos ni imel srece, zamah prevec na krogih, na koncu vaje na bradlji mu je spodrsnilo in je padel z bradlje, za povrhu sta to bili tudi prvi dve vaji, tako, da je to tudi malo vplivalo na nadljne vaje. A kljub temu je vse vaje lepo izvedel, sicer v mocni konkurenci ne dovolj za kasno posamecno stopnicko, a dovolj, da so skupinsko zopet zasedli prvo mesto – jupiiii !

In tako so si nasi stirje fantje ponovno prisvojili naslov skupinskih drzavnih prvakov Victorije –jupppiiii !

Pa se clanek z lokalnega casopisa. Samo je prvi z leve v gornji sliki.

Pa jaz sem se zopet za leto postaral

In imeli smo materinski dan. Nasa mamica med njenimi lepimi rozicami.

Tinine paipge so dobile novo krmilnico.

In docakali smo Sarin in Mihecov polletni nastop pri baletu. Oba sta zelo lepo nastopala. Sara je pri plesu zelo graciozna, Mihec pa pac vcasih vmes malo pozabi na drzo, a nic hudega saj je edini fant in kot pravi njihova uciteljica: “fantje pac malo dalje rabijo, kot punce”. V glavnem je stevilka 1.

Sara – spedaj desno

pa zadaj desno

pa se karakterni ples

No pa se Mihec je koncno docakal, da enkrat vidimo njega, ne pa da mora vedno hoditi le na Samotove tekme. No za njega ne rabim omenjat, kje na skliki je.

Pri karakternem plesu se kar ni mogel ucakati, saj je na oder prisel prvi.

Tina in otroci so mi za rojstni dan kupili fini lezalnik in tako sedaj gospoda uziva na zasluzenem pocitku.

Za konec pa se Samotova zadnja tekma letos, ki je bila v nasem klubu, na kateri je dobil srebrno medalijo za vajo na konju –juhuuu.

Zacela se je sezona gimnasticnih tekem, zakljucek atletike, Miha 9 let, Velika Noc, Ballarat Wildlife Park, …

2011-04-30T21:44:00.000+10:00

No nasa igrala pocasi napredujejo in kot izgleda so uporabna tudi za igranje saha.

Seveda je pri tem priporocljivo uporabljati sah z magnetnimi figurami.

Se bolje pa, se preseliti v prijetno senco

Pri gimnastiki se je Samotu zacela sezona tekem. Zamisljen pogled na otvoritveni tekmi v domacem klubu pred vajo na krogih.

Samo na konju.

To pa so nase njami fige. Mmmm, koko so sladke.

Nadaljevanje gradnje nasih igral. Ke mi delo gre ocitno prepocasi od rok sem dobil ojacitev.

To pa sta nasi, no Tinini papigi , parcek, ki redno vsaj enkrat dnevno prihaja na priboljsek na nas vrt. Tako sta se navadili, da ce hrane slucajno zmanjka sedita na drevesu in kliceta, dokler jima Tina kaj ne prinese. Ce ne druga kak kos jabolke ali suhega kruha. Prav udomacili sta se. Skoraj na dotik blizu se z njimi pogovarja, pa nekaj zrebljata nazaj in se guncata na vejah.

Miha in Sara sta zopet pricakala zakljucek atletske sezone in podelitev nagrad za celoletne dosezke. Sara je ze drugo leto zapored dobila veliki pokal za najbolj prizadevno sportnico med vsemi sedmimi lokalnimi klubi in to leto se pokal za prvo mesto v hitri hoji.

Miha pa je dobil pokal za skupno drugo mesto nasega kluba v svoji starostni skupini.

To pa so punce nasega kluba s trenerjem, ki so skupinsko zasedle prvo mesto med vsemi sedmimi podklubi, ki sestavljajo nase okrajno mladinsko atletsko drustvo s ca. 350 mladimi atleti.

Med vsemi sportno obarvanimi vikendi smo imeli en prost vikend, pa smo se odpravili v vinorodni predel Melbourne-a na slovensko trgatev v Monbulk . Nazalost smo bili precej razocarani nad organizavijo. Zelo zalostno je, da vsa ta slovenska srecanja izgledajo le kot srecanja drustva upokojencev. Dobesedno nicesar ni, kar bi lahko slovenski pomdmaldek na tem koncu sveta navezovalo z njihovo maticno domovino. Celo ansambel, ki med drugim, da je imel glasbo mnogo preglasno za tako majhen prenabasan prostor, je med drugim nekatere pesmi katerih izvedbe obstajajo v slovenscini pokvekano prepeval v nemscini.

Zakljucna dela na nasih igralih

Dve dami na zelenici.

In Mihec je koncno docakal njegov rojstni dan.

S prijatelji so sli seveda v kino, nato pa kot se spodobi v…

In zopet je prisel vikend in naslednje Samotovo tekmovanje. Skoraj vsak, oz. vsak drugi vikend je imel tekmo.

V ospredju je Samo, zadaj pri tabli za rezultate pa je Mihec. Sara in Miha sta zopet prostovoljno pomagala in prestavljala rezultate, tako jima cas tudi hitreje mine.

Pri vaji na parterju

No nasi dve papigi si obcasno pripeljeta na pojedino vso svoje sorodstvo in takrat je prav zivahno.

Ribici Miha, Samo in Sara

Otvoritev rekreacijskega parka Macek.

Se malo ribicev, tokrat v pravih kot se za hrabre ribice spodobi razburkanih in vetrovnih razmerah.

Ribic Samo. Mislim, da se mu je na trnek ujel kit ali pa velikanska hubotnica.

Ribic Miha, Samo, Sara in nadzornik Casey.

Imeli smo podaljsan Velikonocni vikend, tokrat brez Samotovih tekem in izkoristili smo ga za uzitek ob tabornem ognju.

Iii, moja hrenovka je zoglenela (Miha)

Po velikonocnem zajtrku smo se pa odpravili na sprehod hraniti in opazovat racke, in vse ostale prebivalce nasega naravnega rezervata.

Miha opazuje iz svojega skrivalisca

Druzina Crni Labod

No, da smo velikonocno podaljsan vikend popolnoma iskoristili smo se naslednji dan odpeljali ca. 3 ure severozahodno od nas v Ballarat Wildlife Park . In kaj smo tam delali? Predvsem bozali in hranili kengoruje, ki se prosto spehajajo po parku.

Ta jastreb prebiva v tem parku, ker ima poskodovano krilo. Ti razni parki namrec mnogokrat po zdravljenju nudijo zavetisce raznim poskodovanim zivalim in ce imajo sreco, da ozdravijo in so zopet pripravljenen za zivljenje v naravi jih vrnejo v njihovo domace okolje.

Na tej tabli se lahko primerjas z razponom kril tega jastreba.

Seveda smo hranili se drugega predstavnika, ki dela druzbo kengoruju na australskem grbu, to je najvecji avtohtoni avstralski in hkrati drugi najvecji ptic v svetovnem merilu Emu .

In seveda nagajivega radovednega mladega kengorujcka in njegovo mamico.

“Uuuu, daj sem to tvojo roko s to hrano”

Pocitek po obedu. “Jah, kak me nekaj srbi po trebuhu.”

Se en predstavnik avstralskih vrecarjev Quokka .

Najvecji predstavnik druzine vrecarjev, rdeci kengoru.

Pa seveda zaspane koale.

Seveda imajo v parku tudi organizirane obhode in takrat predstavijo razne zivali kot so koale, ki jih takrat lahko tudi pobozas, razne plazilce, wombat-a ,…

Se en predstavnik vrecarjev “medvedek” wombat .

Pa Tasmanski Hudic .

Ko se razburi mu usesa z notranje strani zivo redece pordecijo.

Seveda smo vmes tudi mi morali malo pomalicati. Ta prijateljcek je ocitno ugotovil, da je nasa hrana pravi priboljsek, saj je hodil od mize do mize in vstrajno vzbujal pozornost na sebe.

Velike zelve pri obedu. Na jedilniku so imele razno fino zelenjavo (paprika, solata,…)

In strupene kace.

Hranjenje Australskega slanovodnega krokodila .

Quoll – se en predstavnik vrecarjev, v velikosti macke.

Ups, kdo bo koga s pogledom?

No ta pa je ze kar velik pa se kar sesa pri mami?

In se v vreco zleze.

Tako smo dan preziveli med vecinoma avstralskimi avtohtonimi zivalmi in da se na pot ne bi podali lacni smo pred odhodom se hitro skocili na eno pico v tem starem mestu, ki ga je zaznamovala doba zlate mrzlice.

Izlet v Geelong

2011-03-26T21:16:00.000+11:00

Nasa jesen je tu, dan je bil idealen za izlet, ne prevroc, ne prevetroven. Tako smo se odpravili na nas ze dolgo planiran enodnevni izlet v Geelong in hkrati obkrozili zaliv ob katerem zivimo. Zaliv Port Phillip zajema malo manj kot 2000 kvadratnih kilometrov in vsega skupaj 264 km obale. Tako za priblizno orentacijo nase poti.

Na poti od Melbourne-a do Geelong-a. Letalo v naletu na letalisce Avalon , ki je lokalno letalisce severno od Geelong-a.

Po slabih dveh urah voznje smo naso druzinsko kocijo parkirali kar v garazni hisi trgovskega centra in se odpravili na potep po obalnem predelu lepega mesteca, ki steje ca. 200.000 prebivalcev in je glede tega vsekakor primerljiv slovenskim razmeram.

V ozadju je marina in pristajoc helikopter, s katerim se lahko podas na panoramski ogled mesta.

Zastekljen vrtiljak za najmlajse.

V ozadju Deakin univerza

Posebnost Geelonga so razne skolpture, med njimi preko 100 lesenih lutk, ki so razpredene po obalnem predelu in uprizarjajo preteklost in sedanjost zivljenja v tem mestu.

Sedem betonskih skulptur v obliki jader ali plavuti visokih med 2.5 in 3.5m, vsaka v svoji smeri. Ce se pomikas med ali okoli njih se njihov profil spreminja.

V ozadju, na koncu pomola je stavba, v kateri so restavracija, butiki,… in sluzi raznim poslovnim srecanjem, porokam,…

Se ena moznost panoramskega ogleda mesta. No mi smo naso pot vseeno raje nadaljevali po kopnem.

Vhod na pomol Cunningham.

Na pomolu

Pogled s pomola proti marini in najvecjemu mobilnemu vrtiljaku na juzni polobli.

Stavba na koncu pomola.

Pogled s pomola na poslopje univerze Deakin.

Ribici na pomolu.

Samo slika lesene lutke in v ozadju park z nekaj za mlajse obiskovalce

Na zmajevem repu, s se enim pogledom na pomol

Jupiii, “skatepark” - poligon za rolkanje.

Nato smo pot nadaljevali s turisticnim vlakcem

Pogled na lepo Viktoriansko stavbo.

Pa se mimo prej omenjenega vrtiljaka

Pogled preko parka na zagrajeno morsko kopalisce.

Tako smo zakljucili nas potep po lepem obalnem predelu Geelong-a in se na nasi poti domov podali proti koncu polotoka Ballerine in zgodovinskemu mestecu Queenscliff , da se ulovimo zadnji trajekt , na naso stran zaliva, na polotok Mornington , preko ozine, oz. edinega pomorskega vhoda v zaliv Port Phillip.

Na hitro smo si ogledli se to majnho zgodovinsko mestece, ki so ga nasi predniki priceli naseljevati v 1850-ih letih

Knjiznica

Hotel

Posta, ki so jo odprli 1. maja 1853.

Prodaja spominkov in raznih umetnin.

In zavili v trajekno luko

Otroci so se seveda prav veselili, na zadnje smo se s trajektom peljali na Ugljan.

In smo odpluli domu naproti, s pogledom na ozino.

Malo vec vetra, pa bi lahko poleteli proti domu

Pogled na majhno otocje Mud Islands – Blatno Otocje

Brrrr, na krovu je bilo prevec vetrovno, tako smo se za konec nase plovbe raje odpravili v notranjost.

In po problizno pol ure voznje v nasi druzinski kociji smo pripotovali domov ter tako zaokrozili nas zaliv in zakljucili ta lep enodnevni izlet.

Samo 10 let, Sara na kampu,…

2011-03-18T23:00:00.000+11:00

V prejsnji objavi smo zakljucili s poplavami, ki so v lazji obliki zajele tudi nase predele. Na sreco nam niso povzrocile nobene skode, so pa nasi otroci imeli svoje veselje.

Majhna drevesna zabica na nasi fizoli.

Nas mini paradiznik je v tem izubilju vlage in toplote cisto podivjal. Razrastel se je kot vinska trta, paradizniki pa z njega visijo kot grozdje.

Jaz pa sem zopet bil v moji najlubsi trgovini Bunnings - OBI po slovensko in si domov prinesel nekaj za delat.

In prisel je Samotov deseti rojstni dan. Sara in Mihec sta mu kot standardno za rojstni dan v posteljo prinesel rojsnodnevni zajterk in darila.

Samo je letos prijatelje povabil v kino. Nazalost ni imel srece saj dva nista prisla, a vseeno so se zabavali.

In nasa kolesa je bilo treba malo poservisirati. Namazati, zamenjati zlizane gume,…

Samo cirkusant s staro zracnico.

Sara je za pet dni sla na solski kamp in da sem na kampu ne bo rabila prevec sekirati za svojo frizuro, sta z mamo naredili fruizuro, ki ne zahteva dosti vdrzevanja.

Smrk, smrk pa smo se poslovili za pet dni.

Pocitniske hisice v katerih so bivali.

Vsekakor so uzivali v adrenaliskih dejavnostih

Na dveh gumicah na iz 30m visine.

Pa hoja po vrveh med krosnjami

Njihova soba. Sarina postelja spodaj desno, ja se vidi, to je pa Sara, vse lepo pospravljeno in zlozeno.

Tukaj so si sami morali izdelati spalv. No…

Pa juhu v bazen – ledenico, brrrr

Ob tabornem ognju

Pa se malo za adrenalin

spust po vrvi preko jezera

In kdor se je ze prej prijavil je imel tudi ure jahanja. Jokey Sara

In, kot so si v starih casih nasi prvi priseljenci tu doli postavlajli svoja prva bivalisca, so postavljali gozdno kolibo.

Juhu, pa so se zopet vrnili domov.

Pa se ena slikica Miheca ob nasih lepih soncicah.

3 leta Down Under, spet sola, vremenske katastrofe,…

2011-02-06T13:34:00.001+11:00

Tako, sedaj pa lahko zacnemo odstevati, se eno leto in imeli bomo pravico pridobitve avstralskega drzavljanstva. In tako smo naso tretjo obletnico proslavili v zabaviscnem parku Funfield , ki lezi severno od Melbourne-a. Sicer smo imeli name to obletnico proslaviti v vodnem zabaviscnem parku Adventure Park , ki se nahaja v Geelong-u , prijetnem mestecu, ki je pred nasim prihodom v Down Under kar nekaj cas bila nasa prva ciljna destinacija. A kakor koli ze, vreme nam je malo ponagajalo in tako smo raje zavili v zabaviscni park Funfild, ki ima poleg zabave v vodi se tudi voznje z go-kardi, mini golf,…

Seveda smo prvo odhiteli na go-karde in uzivali v “hitri” voznji in smradu izpusnih plinov, kot se spodobi za ta sport.

Sara na prvem mestu, s pink kapo, v rumenem gokardu, takoj po startu je prehitela stevilko 24, ki je imela “pole position”.

Tukaj pa se priblizuje druga skupina, ki jo vodi Samo stevilko 13, sledita pa mu Sir-Miha, ki si zaradi velike hitrosti drzi klobuk, s svojim osebnim voznikom (mano) v stevilki 22.
Seveda je tekem bilo vec, tukaj me je zamenjala Tina. Ja Miha nazalost ni izpolnjeval starostnih pogojev, da bi lahko sam vozil.

in zopet v vrsti, tokrat za voznjo po klancu navzdol z bobom

Pa seveda mini golf.

Uuuuiiii, gondola

In imeli smo sreco, sonce je le prepodilo oblake in juhu na vodne norcije. Voznja po bazenu s colni z vodnimi topovi.

Seveda zopet malo cakanja, a se je izplacalo

Juhuuu, prihajava (Sara in Miha)

Pa se Samo in Miha na levem toboganu.

Se en, malo pocasnejsi vodni topogan, ta seveda za nase ljubitelje hitrosti ni bil zanimiv.

In tako je dan minil, park se bo pocasi zaprl, tako, da nam ni preostalo drugega, kot se pocasi odpraviti nazaj proti domu.

Casey je bila na njenem rednem cepljenju in veterinar ji je predpisal, da je za 60g pretezka. In tako se je odlocila, da bo imela dieto. Poleg sliv, malin, mini paradiznikov in jagod, ki jih veselo krade z nasega vrta je sedaj ugotovila, da sploh ob vrocih dnevih prav pase hladna lubenica.

Sara je odprla sezono rojstnih dnevov

Miha in Samo sta ji kupila uhane in verizico

Pa dobila je nove rolarje. Kako otroci rastejo, ima isto stevilko kot mama in Tina se ze veseli, da jih bo lahko podedovala, ko jih bo prerasla.

Pa se malo hlajenja ob vrocih dneh z vodnimi topovi.

Sara si je na rojstni dan povabila najboljsi prijateljici in imele so “sleep over party” (punci sta prespale pri njej). Seveda so pol noci klepetale in se rezale v spalnih vrecah v njeni sobi.

No pred tem so se se odpravile v kino, no pardon, Tina jih je odtaxistala tja.

Naslednji dan pa so, ker vse uzivajo v ustvarjanju okupirale naso mizo v jedilnici.

Nase fige ze pocasi zorijo.

Nabavili smo vrtno prikolico, no z namenom prevazanja robe na plazo. A radovedna Casey je ugotovila, da se je prav prijetno v njev pustiti prevazati naokoli.

To to pa je pravi vzrok investicije. Prej so si vsega vraga nesli na plazo, nazaj pa sva potem pol stvari morala nositi midva s Tino, sedaj se se borijo, ko jo bo vlekel tja in kdo nazaj. Vsekakor pamenta nalozba.

Ne bom komentiral teh pogledov.

“Avstralia Day” smo proslavili v krogu slovenske druzbe v parku v Mornington-u.

Pogled preko pomola, ki ga renovirajo, proti CBD-ju.
Pa se nekaj slikic s tradicionalne povorke

Juhuuu, zacelo se je novo solsko leto, gremo zopet v solo, pocitnic je konec, no za devet tednov, ko se zopet pricnejo naslednje – jesenska pocitnice.

Sicer pa se je staro leto poslovilo in novo leto za mnogo prebivalcev krajev severovzhodne Avstralije pricelo zelo grenko. V Queenslan-u, kjer sicer v tem letnem casu je dezevna doba, je mnogo ljudi prezivelo te bozicne in novoletne praznike v poplavah. Poplavljena so bila cela mesta, ponekod so od his iz vode gledale le strehe. Pod vodo je bilo obmocje vecje od Francije in Nemcije skupaj.

Vodno zajetje pred tretjim najvecjim mestom Australije, Brisbane-om je doseglo 200% kapacitete in tako kljub regulaciji niso uspeli prepreciti poplave velikega obmocja tega mest, predvsem centra in naselij, ki lezijo ob reki.

Posledice tega mocnega dezevja so prizadele tudi veliko obmocje New South Wels-a, vse do severnih predelov Victorije in celo sicer suhe Juzne Australije, kjer so bila prizadeta obmocja ob vecjih porecjih predvsem reke Murray in Darling.

Vplivi tega vremena so se cutili tudi na nasem juznem koncu Melbourne-a. S pravimi tropskimi nalivi in 98% vlaznostjo, kar ne samo, da je popolnoma neobicajno za Victorio, bilo je rekordno od kar obstajajo vremenski zapiski. Ta visoka vlaga in tropski nalivi so zajeli 3/4 Avstralije, tudi sam suhi center tega kontinenta.

In kot, da vsa ta obmocja niso bila ze dovolj prizadeta, naj omenim se, da so ti predeli Queensland-a, New South Wels-a in Victorije najvecji predelovalci hrane v Australiji, je predele severnega predela Queenslanda ta teden prizadel se ciklon Yasi

Posledice tega ciklona so tokrat povzrocile celo poplave v jugovzhodnih predelih Malbourne-a. V noci na soboto so bili tropski nalivi tako mocni, da je bilo mnogo cest v mestu in tem predelu se vceraj neprevoznih, his in podjetij poplavljenih. No nas na sreco ni poplavoilo, je pa bil nas vrt in ulica vsake toliko casa pokrita z vodo. Tako sta Miha in Casey zjutraj resevala zabice, ki so se ujele v Casey-inem bazenu.

Pa se nekaj slik poplavljenih cest ca. 10 km severo vhodno od nas, vceraj zjutraj.

LE KAJ DELAMO Z NASO NARAVO, DA NAM MORA NA TAKSEN NACIN KAZATI SVOJE ZOBE? DIVJANJE TROPSKIH ORKANOV, V SEVERNI AMERIKI REKORDNE TEMPERATURE POD NICLO IN SNEZNI ZAMETI, LEDENIKI NA ANTARKTIKI SE TALIJO, NOEBICAJNA TEMEPERATURNA NIHANJA, IZGINULI PREHODI MED LETNIMI CASI,…, VELIKA VECINA ODGOVORNIH PA SI SE VEDNO ZATISKA OCI IN ZAVAJA JAVNOST, DA SO TO NARAVNI POJAVI, KI PAC VSAKE TOLIKO CASA PRIDEJO IN DA JE GLOBALNO OGREVANJE NASEGA PLANETA LE IZMILSJEN POJAV. A ZAKAJ JE POTEM VSAK NASLEDNJI HUJSI? LE KAJ BOMO OD TEGA LEPEGA PLANETA ZAPUSTILI NASIM POTOMCEM ?

Veseli december

2011-01-08T01:11:00.000+11:00

Kot je navada tu doli na nasem koncu, bozicne jelkice okrasujemo ze takoj zacetku decembra. Tako se je mesec zacel poln veselja in Miha, Samo in Sara so si okrasili jelkice tudi vsak za svojo sobo.

Seveda tudi naso “skupno” jelkico, ki je od lanskega leta malo zrasla.

In tudi uradno se je odprla nasa kopalna sezona’

Mihecova lasulja iz morskih alg

Tudi Miklavz nas je obiskal in nam prinesel nekaj darilc, saj smo vsi bili celo leto tako pridni.

To pa je nas adventni vencek, ki ga je skreirala in naredila Sara.

Pa Tinin novi prijateljcek, njen sanjski Terios.

Tina na podelitvi diplome za delo kot pomoc uciteljem v soli.

Tinine “sosolke”

In pricele so se nase poletne pocitnice – JUUHUUUUU! Tako so ucenci nizjih razredov, kot obicajno zopet priredili nastop na prostem pred osnovno solo. A nazalost nam je vreme ponagajalo, malo po pricetku predstave se je ulil dez in predstavo so morali prestaviti na naslednji teden.

Jaz sem zopet malo urejal nas vrt.

Tinina solata, fizol, buce, paradiznik in jajcevec.

In domace maline in ribez, no bomo videli kako bodo kaj uspevale tu doli.

Ta december je bil res zimsko, no za nase razmere, razpolozen. Sonce je kar neprestano preganjal dez in tako so nasi solarji predstavo morali prestaviti v solsko telovadnico.

Pa se zabava pri Samotovi gimnastiki, pred prazniki in pricetkom poletnih pocitnic.

In mesec je minil, kot bi se obrnil in pricakali smo Bozic, seveda za pricetek na plazi.

Ker smo bili zelo pridni, nam je Bozikek seveda prinesel mnogo lepih daril (lego kocke za fanta, ustvarjalni paket za naso umetnico Saro, fotoaparate, ki so si jih vsi zeleli, multipraktik za mamo, Hot-Dog maker za atija,…)

Tako se je Miha vstal ze ob sestih zjutraj in vse perbudil, saj smo prejsnji vecer rekli, da bomo darila odpirali, ko se vsi zbudimo. In hura…

Seveda je tudi Casey dobila darilo (novo ovratnico in igracko, ki ji je seveda odtrgala glavo ze isti dan)

In seveda fanta veselo sestavljati nove lego kocke,

punce pa pripravljati njami bozicno kosilo. Pecena sunka premazana z javorjevim sirupom in pomarancno marmelado

malo navdiha iz mojih rojstnih krajev

in njami pavlove . Kogar zanima recept, lahko klikne tukaj .

No Sara je vmes priskocila na pomoc tudi Samotu

Mihecova nova Lego gasilska ladja.

In Samotov Lego-Technic motor.

Njami sunka

Bil je lep soncen, a vetroven dan, ko se nas je za dan samostojnosti Slovenije srecala skupina slovencev (seveda tudi s partnerji z neslovenskimi koreninami) in tako imeli “piknik” kar v stanovanju gostiteljice Tamare in se nato odpravili na sprehoddo s pogledom na plazo Sant Kilde in Melbourne-CBD v ozadju.

In seveda je zopet prisel cas, ko se nagajive papige veselo lotevajo nasih sliv. Tako smo jih bili prisiljeni predcasno pobrati, da jih je se kaj ostalo za domaco marmelado, slivove knedlje, pecivo…

Tako so nato se ena dan zorele in se napijale soncnih zarkov na nasi vrtni mizi, kjer so jih na sreco papige pustile na miru. No mogoce so se bale nasega hudega cuvaja, Casey.

In na pocitnicah smo imeli morske prasicke nasih prijateljev, ki so se odpravili na dopust v Queensland. Casey se je prva dva dni mesalo od ljubosumja in preostale dni je tako skrbno bdela nad njima.

Pa se Mihecov profesionalni met, ko je v prvi rundi podrl vse keglje na bowlingu

In tako je veseli december prisel h kraju in novo leto smo pricakali v druzbi prijateljev.

Za konec pa se Samotov ognjemet, pardon vodomet

in SRECNO 2011 !

Halloween, balet,…

2010-11-26T00:17:00.001+11:00

Ups, ze dolgo nisem nic napisal. Ja dnevi so zopet daljsi in veceri pac prekratki. Zacela se je seveda zopet nasa atletika

Pa en profesionalni brc footy “zoge”. Sezona se je sicer zakljucila, a…

Pa se malo razgibavanja

No Miha pravi, da bi tudi on rad bil tako mocen kot Samo, saj mu bo to pozneje prav prislo pri baletu…

Njami, nasa prva domaca solata v avstraliji, seveda ponosno pripravljena z bucnim oljem.

In imeli smo pravo “halloween party”

In letosna baletna sezona se bliza koncu, tako sta Sara in Miha koncno docakala generalko.

Pa se par slikic s plaze

V ozadju je nas novi pomol, ki so ga predcasno dokoncali

Naplavljena meduza. No stopinje ob njej so od nase grozne zverine.

Bila je mocna plima in poleg meduze je na plazi bilo tudi polno morskih zvezd

ki so se seveda zdele zanimive tudi nasi Casey.

Ja, da ne pozabim, to je Mihecov novi modni dodatek. Klobuk, ki si ga je ze nekaj casa zelel in nove soncne ocale za prihajajoco poletno sezono.

Velikanska morsaka zvezda

No, da ne boste mislili, da sem pretiraval, to vse so naplavljene morske zvezde

Pa se en utrinek Avstralije. To je bilo zacetku tega meseca. BBQ (zar), srf in bozickove kape ob nasem novem pomolu.

Samo je za domaco nalogo izdelal maketo dezevnega gozda z Amazonko, piranjami,… V tem cetrtletju so se ucili o ziljenju v dezevnem gozdu, njgovem istreblajnju in vplivu na okolje.

Docakali smo tudi generalko v gledaliscu. Prvi del letosnjega nastopa je bil v stilu cirkuske predstave. Ja to je Sarina in Mihecova uciteljica, v kengorujcku ima svojo 8 mesecno hcerkico, ki jo ima vedno s seboj, tudi na vajah in je prav navdusena nad glasbo in plesom.

Majhni levcki

Pierrot - zalostni klovni

Klovnesa Sara - z oranzno lasuljo.

Mehanske lutke

Mihecova skupina je predstavljala hojo po vrvi

Drugi del pa se je pricel s pesmijo “Heal the world” kot posvetilo Michael Jackson-u.

Punce nase sole so se medtem tudi udelezile regionalnega finala deklic v sahu in zasedle drugo mesto. Sara si je med svojimi sosolkami delila tretje mesto. Naslednji teden tako gredo na drzavno prvenstvo Victorije, ki se bo dva dni odvijalo v Melbourn-u.

In tako smo koncno tudi docakali nastop za publiko v gledaliscu. Prvo par slikic iz zakulisja. Kot obicajno za gledalisce se seveda med nastopom ne sme slikati, zato pa so fotoaparati neutrudno sklocali med generalko.

In se par profesionalnih slikic nasih zvezdnikov.

Za konec pa, ker se solsko leto ze bliza koncu, smo kot obicajno imeli solski disko.

Imeli so tudi karaoke in Mihec je seveda prav uzival.

In posodil svoj klobuk svoji najboljsi prijateljici.

Sara in njene prijateljice

Samo je seveda uzival z njegovimi akrobatskimi umetninami

Objektiv ga nazalost ni ujel pri plesu s prememtom naprej.

Uspesno zakljucili gimnasticno sezono, speljali gledalisko predstavo,…, pomladanske pocitnice

2010-09-30T23:53:00.009+10:00

Samo je imel pri gimnastiki zadnjo tekmo za uvrstitev v visji nivo. Nasi stirje fantje so bili skupinsko zopet prvi in se seveda tudi uvrstili v naslednjo, tretjo tezavnostno skupino – juhuuu !

In Samo je juhuhuuuu, kot posameznik zasedel treje mesto v parterju.

Skupinska slikica vseh fantov nasega kluba do tezavnostne skupine 5, z njihovim tenerjem Nedal-om in pomocnico Elo.

Zopret smo imeli dan ocetov.

Pa se par slikic z nato dopoldanskega sprehoda s plaze

In koncno smo docakali predstavo mjuzikla Lollies (Bomboni, oz. Sadkarije), ki so nam jo v gledaliscu predstavili ucenci petih in sestih razredov nase osnovne sole.

In na koncu predstave je naso mamico pricakalo lepo presenecenje. Ker je kot prostovoljka, se z eno drugo mamo, pomagala sivati kostume glavnih junakov, je na koncu predstave bila povabljena na oder in od ravnatelja sole, kot majhno pozornost dobila lep sopek orhidej.

Pomlad je tukaj, dnevi se lepsajo in zopet smo malo odkolesarili po naravnem parku za nasim naseljem. Tam smo poleg mnogih vodnih ptic in mocvirja polnega vode srecali Mihec-ovo sosolko (ups, njegovo “najboljso” prijateljico) Lucy (Lusi) – tretja z desne.

Kot vsako leto, pred pricetkom pomladanskih pocitnic, smo na nasi osnovni soli imeli se pravo zabavo. Seveda standardno namenjeno dobrovoljnemu zbiranju sredstev za solo. Na stojnicah se je prodajala razna roba, ki so jo darovali sponzorji in starsi. Seveda smo na stojnicah poleg uciteljev bili po naprej pripravljenem urniku, v pol urni smeni prodajalci tudi starsi.

Plezalec Miha (cisto levi)

Miha je seveda vecino casa prebil na mini farmi, kjer so otroci lahko bozali zajce, kokosi, koze, goske,… Seveda mu ni bilo dolgcas, poleg velike ljubezni do zivali se je kar zaposlil, ter nosil naokoli manjsim otrokom zivali in jim razlagal, kako jih pravilno bozas,…, tako, da so nekateri mislili, da je sin kmeta, ki je zivali pripeljal.

Sara na plezalni steni (na sredini)

Pa se Samo (cisto levi, na vrhu)

Seveda ni manjkala hiso strahov

in hobotnica,… in seveda polno hrane in pijace. Tako smo prebili cel dan. Sara je seveda naokoli tavala s svojimi sosolkami. No navozili so se za celo leto, saj so z vozovnicami, ki smo jih za 25 AUD po otroku kupili v predprodaji imeli neomejeno vozenj in zabave.

In ker se zakljucuje sezona nasega najbolj popularnega sporta footy-ja , smo seveda v soli imeli se Footy parado.

Obalna straza (kopenski pes na prezi za morskim psom)

Mihec kar ne more docakati, da se temperature, ki so letos res rekordno dolgo vztrajale pri nasih zimskih temperaturah dvignejo na kopalne.

Seveda, ko se oblaki odmaknejo soncu se martincki hitro spustijo v grelno pozicijo.

Pa malo grenivke za osvezitev. V ozadju se ze vidi nasa prva domaca solata.

No pa se malo od blizje.

In, da je nasa druzina kompletna, je tudi Miha docakal ocala. Seveda je pri Mihecu to cisto nasprotje, kot pri Samotu, ki mu je ocala od zacetka bilo narodno nositi. Miha si jih je zelel in je sedaj ves srecen in ponosen, da jih tudi on ima za branje, gledanje TV,…

In koncno smo prejsnjo nedeljo docakali kopalne (no za tiste bolj hrabre) temperature.

No za tiste, ki tega ne veste, prejsnjo soboto je bil tudi veliki finale Footy-ja, ki se je v stadionu MCG , na veliko razocaranje preko 100.000 glave mnozice navijacev, iztekel neodloceno, saj po pravilih AFL v finalu ni podaljskov. Tako bodo finale ponovili to soboto. To se je v celotni zgodovini Footy-ja pred tem zgodilo le dva krat. Seveda je vrocica zajela tudi nas in plaza je prav idealen prostor za taksne vragolije.

Nekaj utrikov s tega neodlocenega finala.

V ozadju se ze vidi nas novi pomol, ki bi naj bil koncan ob pricetku uradne kopalne sezone.

Zima se kar noce posloviti

2010-08-28T00:53:00.001+10:00

Se par dni in se bi nasa zima koledarsko od nas naj poslovila, a zaenkrat na veliko veselje ljubiteljem zimskih norcij , razen seveda cvetocih narcis in zvonckov in seveda nase japonske cesnje, nic ne kaze temu. Ja za tiste, ki ne veste, 1. septembra se tu pri nas koledarsko pricne pomald, a trenutne temperature so ca. 3 stopinje Celzija pod letnim povprecjam za ta cas. No seveda pri nas ni snega, temvec ravno pravi cas za vrtickanje.

Tako smo s skupnimi mocmi podrli eno od nasih sliv, saj smo jih lani imeli toliko, da se sedaj jemo domaco slivovo marmelado.

No, seveda smo na to mesto, kot zavestni “okoljevarsrveniki” posadili najmi figo.

Sva s Tino imela pravo sreco, saj sva v drevesnici dobila res lepo in veliko (vecjo od Miheca) sadiko, tako, da ne bo treba predolgo cakati se na figovo marmelado.

No do kosila smo bili fantje prav pridni in drevo oskubili vse do spodnjega dela debla

Seveda Sara in Tina pa sta poskrbeli, da nam ne zmanjka energile se za ruvanje korenin (Miha je vmes vohunil)

in servirali kosilo pod “senco” nase nove fige.

Miha si je po kosilu privoscil malo uzivanja na kavcu

Midva s Samotom pa sva polna energije pricela ruvati vse povprek razrascene korenine

Urrr, sva mocna !

Pa se pomeriva luknjo, posadiva, zalijeva,… , se malo pa bo trgatev.

Sara in Samo sta se zopet udelezila tekmovanja v robotiki (solskega krozka).

Cebelice uzivajo na nasi cvetoci japonski cesnji

Pa, da ne pozabim, imeli smo volitve. Tako pa je izgledalo pred nasim voliscem, seveda tipicno po avstralsko, ne gre brez hrane in zara. No, ce koga zanimajo rezultati volitev lahko klikne tukaj . Rezultati sicer po enem tednu se niso koncni, saj je izid obeh vodilnih strank skoraj izenacen in vsi cakajo na se zadnje postne glasovnice. No, ce bi tokrat ze imel tudi mi volilno pravico, bi rezultat bil sugurno bolj prepricljiv.

Peti in sesti razredi se ze pripravljajo na zakljucno predstavo. Letos bodo pripravili mjuzikl “Jelly Beans”, glazbena zgodbica o bombonih v trgovini s sladkarijami. Seveda je vse potrebno pripraviti v lastni reziji in nasa mamica je zopet uzivala v njeni ustvarjalnosti in poleg Sarine obleke zasila se obleko sestosolki, ki ima eno glavnih vlaog. Skupina v kateri je Sara predstavlje oranzne bombone.

Sestosolka, v Tinini kreaciji.

No pa ker tokrat ni nic slikic s plaze ali kaksnega izleta po nasi okolici sem prilozil posnetek pesmi, ki nam je v casu, ko smo se nestrpno cakali na naso vizo vzbujala mravljince. No za zanimivost o tej skladbi naj povem se to, da si je skupina Man at Work, preden je ta pesem v 80tih letih bila kar 3 tedne na prvem mestu na lestvicah v ZDA, sluzila kruh s petjem v baru hotela v nasi neposredni okolici.

Pa se verzija za ljubitelje pospesenih ritmov.

Samove prve samostojne medalije, Mihecov in Sarin baletni nastop, sobe vseljene,…

2010-07-18T00:41:00.001+10:00

Zopet smo imeli kar pestre tedne, tako, da ze kar nekaj casa nisem utegnil nic napisati. No, kot sem ze prejsnjic omenil se je Samo udelezil tekmovanja Appratus Challege, ki je potekalo v sklopu Senior Victorian Championship. No to je bilo prvo Samotovo tekmovanje, ki ni potekalo v enem od melbournskih gimnasticnih klubov, temvec, kot se za taksno veliko prireditev spodobi, v pravi dvorani State Netball Hokey Centra v Melbourne-u. Ja fantje so nastopali le kot posamezniki, v disciplinah, v katerih so se kvalificirali na Junior Victorian Championship. Tako je Samo nastopal v parterju, krogih, konju in preskoku.

In vsi smo bili prav navduseni, ko smo na velikem zaslonu rezultatov videli ime nasega Samota in njegove ocene

In osvojil je svojo prvo samostojno medalijo, oz. JUHHHUUUU kar dve srbrni medaliji, v parterju in preskoku.

Samotov nastop na parterju

in v preskoku

Pa se ena slikica na krogih, kjer mu sicer ni slo najbolje, a nic hudega. Dve kolajni za taksno tekmovanj in od zacetka skoraj ni zelel nastopati, saj je bil edini predstavnik nasega kluba, ostali so zamudili sam zacetek, trener nasega kluba pa je eden glavni organizatorjev tega tekmovanja in je tako bil precej zaseden z zadnjimi pripravami. Tako je bil Samo prepuscen cisto samemu sebi in to ravno sedaj, ko je bilo za njega vse novo. Na sreco je tik po pricetku tekmovanja se ravno zadnji trenutek prispel ene njegovih prijateljev, kar ga je seveda malo pomirilo in na koncu je bilo vse suuuuper.

Pa se slikica obeh junakov nasega kluba

No vzporedno s tekmovanjem fantov se je odvijalo tudi tekmovanje deklic, ki je bilo na mendarodnem nivoju in so se ga udelezile tudi deklice iz Nove Zelandije, Singapurja,… Predstavnica Singapurja na gredi

No, pa da vikend ne bi minil le z enim tekmovanjem sta naslednji dan imela baletni nastop se Sara in Miha. Ja to je bil seveda tudi prvi Mihecov baletni nastop. Oba sta bila prav lepa. Ja Sara je ze prava balerina in nastopa zelo graciozno, naslednji mesec ima celo izpit za napredovanje, ki je v plesni akademiji v Melbournu. No Mihec, pa je bil seveda prava zvezda, saj poleg tega, da je bil edini fant, je kljub temu, da je sele pred kratkim zacel z baletom zelo lepo in samozavestno nastopal.

Sarin nastop

Pa se Sarin karakterni ples

in se Mihecov karakterni nastop

Pa tudi otroske sobe smo med tem koncno dokoncali. Miha v svojem novem kraljestvu

pa Samo

in se Sara s svojo sosolko v novi sobi

Sara se je udelezila dekliskega regijskega tekmovanja v sahu. Punce nase sole so skupinko zasedle prvo mesto in domov se je vrnila zlato kolajno.

Kar se tice nase Casey, je seveda vse po starem

Solarnim celicam so se na nasi strehi priduzili se solarni kolektorji za toplo vodo. Ja koncno smo se znebili nasga pozresnega 315 litrskega elektricnega bojlerja. No seveda hvala nasi avstralski vladi, ki nam v skrbi za naso naravo krije vec kot polovico stroskov.

No za konec pa se Mihecov hrabrostni podvig. Nas najbolj zmrznjeni Miha je na vsak nacin zelel na plazo in se z mano sel staviti, da na ta dan, v vrhuncu nase zimske sezone gre v hladno morje, seveda do cez glave.

brrrrr, je mrzlo hitro obrrrrrisatin oblect, brrrrr

imel je celo druzbo srfarja, no ta ni bil tako hraber, bil je v neoprenski obleki.

In tako me je olajsal za dvajset dolarjev.

Ker je ze ravno vrhunec nase zime, je seveda tudi prislo leto naokoli za naso drago mamico. Ja te srece v Sloveniji ni imela, da bi lahko imela v svojem sopku rozice razlicnih letnih casov in to nabrane z domacega vrta.

In od prijateljev je dobila lepo orhidejo.