Zopet smo imeli nas Halloween . Ja Sara je po kraju sla s svojimi sosolkami, Miha in Tina sta se odpravila po nasi ulici, midva s Samotom pa sva ostala doma in delila sladkarije strasnim maskam, ki so trkale na nasa vrata. Ja Samo ni bil pri volji, saj si je pred tem pri gimnastiki poskodoval glezenj in je tezko hodil.
No, najpomembneje, obe kopalnici sva koncno le zakljucila. Manjkajo se sicer manjsi detajli, kot so zakljucne letve pri vratih, a to bo, ko se bo zopet nasel navdih, oz. dovolj pomemben vzrok. Spodaj pa je nas mojster fugiranja, s se crnimi nohti od noci carovnic (haloween), pri zakljucnih delih.
Nato smo imeli poleg cisto obicajnega vsakodnevnega dogajanja dva polna lepih trenutkov, a do zadnje minute napolnjena tedna.
Zacela sta se, saj se nase solsko leto zopet bliza koncu, s solskim diskom. Tokrat sicer loceno prvo za mlajse (Miha) in nato starejse (Sara in Samo). Seveda so vsi standardno uzivali in se naplesali.
Tu je se Mihecova uciteljica
Miha in njegovi prijatelji. Miha si je ob tej priloznosti (gazirane pijace niso ravno na nasem vsakodnevnem jedilniku) od mame nafehtal Fanto.
Sara in njene prijateljice
Samo v elementu
Samo skrbamoz
Pa se igra kitaro na nogo, ja glezenj je ze dober.
In Sara je le docakala generalko za zakljucni baletni nastop. Imeli so dva nastopa, prvo je plesala jesen iz Vivaldijevih Stiri Letni Casi .
Je bilo kar naporno, saj je trajalo cel dan. Sicer pa kaj naj se napisem, mislim, da slike povedo vse
Ceprav je tako dolgo trajalo je bila prava guzva. Ena skupina gor, druga dol,...
Generalka baelrine, ki je nastopala solo
Pa se obleka za drugi nastop.
Joj, kdaj bomo koncno zopet na vrsti ?
Sara je zadaj desno, tukaj so imele generalko njihovega drugega nastopa " A Midsummer Night`s Dream" po Shakespearovi komediji.
Pa Sara se je prijavila na regionalno tekmovanje v stafeti. Ker v njeni skupini, mesano do 11 let ni bilo dovolj kandidatov je tekmovala v skupi do dvanajst let mesano. No tukaj smo imeli kvalifikacijski miting. Ja ob glevnem dogajanju - tekmi, je seveda glavna postranska dejavnost prebivalcev tu doli: povsod se pocutiti, kot doma. In tako to izgleda, kot bi bil v kaksem nabito polnem turisticnem kampu: lezalniki, baldehini, hladilni zaboji s hrano in pijaco,...
Koncni napotki pred startom
Predstavniki nasega kluba
Pa dobili smo nas prvi obisk iz Slovenije. Nameravali smo sicer it na celodnevni izlet na otok Phillip Island . Tina se je ze vse v soli dogovorila, da bodo nasi otroci ta dan manjkali, a smo morali plane spremeniti, saj Sara ni zelela manjkati v soli, ta dan pomaga pri racunalnistvu ucenki iz prepa (1. razred) in ji nihce ne bi mogel pomagati. Miha pa je imal svojo predstavitev. Ucitelji cez celo leto vse dosezke, raziskovalne naloge,... shranijo v racunalniski obliki in to potem na koncu v kratkem posnetku za vsakega ucenca predvajajo.
In tako to potem izgelda
Smo pac otroke oddali v soli in se sami odpravili na izlet proti jugu nasega polotoka, seveda tako, da se vrnemo pred koncem pouka. Tukaj vijugamo na 300 m visog hribcek Arthurs Seat s katerega je ob ugodnih vremenskih pogojih lep razgled po celem zalivu Port Phillip in okolici. Naj bi se baje videlo vse do Geelonga. No nismo imeli te srece a razgled je vseeno bil lep.
Ja tukaj smo bili
Nato smo se spustili se na jug nase Mornington Peninsule , do kraja Flinders in imeli se malo lepega pogleda na juzni ocean. Ce bi nas planet bil raven, kot so vcasih mislili, pa seveda dober ocesni pripomocek, bi preko Tasmanije imeli lep pogled na Antarktiko .
Cja, bili smo ze pozni, sploh ker sem jaz vozil malo na pamet in okoli riti v zep in morali smo proti domu, da je Tina se pravi cas lahko dvignila nase solarje. Naslednji dan pa smo imeli krajsi izlet po nasi okolici. Nakup cevljev v Batini trgovini in kosilo ob obali.
Pa se totica za Dejanov rojstni dan. Lepo vaju je bilo videti tu doli.
Zopet sem (fotoaparat) zamudil pihanje svecke
No v soboto pa je bil vrhunec teh dveh tednov. Sara je imela regionalno tekmovanje v stafeti. Njihov trener je malo pomesal cas zacetka tekmovanja in nas klical pol ure pred startom, tako, da sta se Tina in Sara morali na hitro dobro uro prej posloviti od Dejana in Romane. Pripeljal sem ju na stadion oddaljen 35 min. auto voznje v zadnjem trenutku, da si je Sara svoje tekaske cevje (sprintarce) obuvala v teku na start.
Ja to je Sara z njenimi novimi prvimi sprintarcami, ki jih je dobila na prejsnjem tekmovanju. Te so sicer se s plasticnimi stopli (kot vzmeti), saj tiste prave lahko uporabljajo sele nad 12 let starosti. Ja ob taksnih prireditvah poleg hrane ne manjka tudi prodaja raznih taksnih profesionalnih sportnih pripomockov. No v glavnem JUHUUU ! Zasedli so tretje mesto v stafeti do 12 let mesano na 4x200m in cetrto mesto v 4x100m.
Sara v sprintu na tretji progi
Pa vmes malo pavze. Ja bilo je vec tekov - kvalifikacij.
Pa zopet
Sara kaze hrbet, cisto leva, z majico Seaford 99
Pa zopet... Ja zadeva je trajala cel dan. Med tem smo se mi trije poslovili od nasega obiska in ju pospremili na letalisce, a ker se je vmes en tim pritozil na nek izid, se je celo tekmovanje tako zavleklo, da Sara niti ni mogla pocakati na podelitev medalij in se morala umiti in urediti za njen baletni nastop v gledaliscu kar po poti v avtu.
No v glavnem, tudi to smo ujeli tik pred zdajci, bilo je zelo lepo, nastop je uspel, balerina je bila vesela, fanta pa zaspana, saj je trajalo pozno v noc. Sem ju po polcasu peljal domov spat, Tina in Sara pa sta se ostali, saj je v drugem polcasu bil nastop straejsih plesalcev.
Ja to pa je nasa balerina
Ja teden se konca v nedeljo in tako se vsega ni bilo konec, sicer ta dan, v nedeljo, brez tekanja za casom, temvec z uzivanjem na plazi. Na njuni poti v Avstraljo naju je obiskal se mlad priseljenski par . Malo sem zagnal svoj BBQ, malo smo prijetno poklepetali in se skupaj odpravili na naso plazo.
U, ti, ce bi bil tovornajk bi ti na rit nalepili Road-Train .
V mivko zakopan Miha, se poskusa osvoboditi sam. Ni tako enostavno, kot izgleda.
Se dobro, da imamo nove priseljence. Sem dobil pomoc pri zakopavanju Sare.
No sicer pa imamo zadnje tedne ze pravo poletno vreme s celo rekordno novembersko nocno temperaturo 28˙C. Dnevne pa npr. vceraj celo 38˙C. No na sreco je to Melbourne, vlaznost ni visoka in ob spemembi vetra, oz. kot temu tu pravijo cool change , se je v roku 10 minut obcutno ohladilo in ob 2 smo imeli ze prijetnih 28˙C.
