Spet sola, Sarina Hawaiian party, atletski miting, gimnastika,...

Pocinice so se s koncem januarja "koncno" koncale. Ja otroci so se ze prav veselili spet iti v solo, mama pa ima spet dopoldan cas malo kaj porihtati, pa okna barvati, itd.

Ja tako se tu doli nabavi solske potrebscine. Na koncu prejsnjega solskega leta oddas narocilnico in en teden pred pricetkom novega solskega leta so nas v soli cakali paketi. Seveda, da se kaj ne bi pomesalo je na vsakem paketu ime in razred komur pripada. Tako smo v tem tednu veselo vse zvezke,... opremili z etiketami z imeni in jih prvi solski dan veselo nesli nazaj v solo.

In tako smo se vsak s svojo skatlo veselo zbrali, na prvi solski dan, na solskem igriscu.

In z enomesecno zamudo je Sara koncno 7. februarja le docakala njeno rojstno dnevno "Hawaii party". No ti muffini na tem stojalu so kot obicajno tu doli rojstnodnevan torta. Ker so otroci povsod na svetu izbircni, vsak (vecina) pa ima rada muffine, so si Avstralci zadevo pac poenostavili.

Sara in Tina sta za vsako povabljenko pripravili se uhane z rozico, cisto v Hawaii stilu.

In seveda cisto v Sarinem stilu so prvo malo ustvarjale. Se sreca, da sta s Tino vse to pripravili, saj nam je vreme na zacetku malo ponagajalo in smo zaradi mocnega vetra morali vse preseliti v hiso. Sicer kot napovedano, je dopoldan pripihal suh, vroc severni veter in v trenutku se je temperatura konkretno dvignila. In ta dan (7.2.2009) je bil v Melbourne-u rekordno najbolj vroc dan, odkar tu doli sledijo merjenje temperature. V centru mesta so namerili rekordnih 46.4°C. A na sreco je kot obicajno za Melbourne in tudi napovedano, pozno popoldan prisla prijetna ohladitev s sicer prvo tem mocnim juznim vetrom, ki je zaceket Sarine zabave preselil v hiso, a v roku pol ure je temperatura padla za vec kot 10°C in se je lepo umirilo, tako da se je zabava lahko nadaljevala zunaj. Vmes je nato padlo za osvezitev celo nekaj vzorcnih (a res le nekaj) deznih kapljic.

Za lacne havajke je Tina pripravila sadno solato kar v izdolbljeni lubenici, pa hod-doge v listnatem testu,...

No Miha in Samo sta kot sodnika podeljevala nagrade za najboljse plesalke in lovili smo vzorcne dezne kapljice.

Pa imele so tekmovanje, kdo oslu na oknu cimblize nalepi rep, seveda s prekritimi ocmi.

Pa vmes malo na trempolin. In imele so tekmovanje katera cimdalje vrti hulahop in istocasno piha v piscalko z zogico, ki je tako lebdela nad piscalko.

Ena skupinska slikica z zmagovalkami v ozadju.

Pa se ena skupinska slikica preden smo se lotili "torte".In igrale so odbojko z baloni

ter se sle izpadanje, katera ostane brez stola, ko se je glazba ustavila, saj je vedno bil en stol manj kot tekmovalk, ki so morale ob glazbi The Beach Boys-ov http://www.thebeachboys.com/ tekati okoli stolov.

In naslednji dan smo imeli atletski miting Seaford Open Day, ki je bil organiziren v sklopu drzavne atletske zveze ravno na atletskem stadionu, ki je le kaksnih 100 metrov oddaljen od nas http://www.seaford.coolrunning.com.au/ . Udelezili so se ga mladi atleti atletskih klubov iz celega Melbourne-a, le vreme nam je konkretno nagajalo. Dopoldan nas je vsake toliko casa pral dez in imeli smo le nekaj nad 20°C.

Seveda, kot se za taksno prireditev spodobi, kljub dezju tudi kratka letalska tocka. Tukaj pa je Sara v koncnem sprintu v teku na 60m z ovirami (60m Hurdles) v finalu in je zasedla v svoji kategoriji, deklice do 10 let, 1. mesto !

Dobila je zlato kolajno in stala na najvisji stopnicki - JUHUUUU !

V finalu se je uvrstila in dosegla se 4. mesto v teku na 100m, 5. mesto v skoku v daljavo in 8. mesto v metu diska. Uradne rezultate si lahko pogledate na http://www.seaford.coolrunning.com.au/Girls%20results%2008-02-09.pdf , Saro najdete v skupini Under 10 Girls.

No tukaj pa je se Miha v finalu na 200m, kjer je dosegel v skupini deckov do 7 let 7. mesto. Bil je sicer zelo razocaran saj si je tudi on zelel kaksne kolajne, a se je na koncu le sprijaznil s pohvalnim trakcom finalista in dejstvom, da je 3. leta mlajsi od Sare in se ima malo casa. Uradne rezultate deckov si lahko pogledate na http://www.seaford.coolrunning.com.au/Boys%20results%2008-02-09.pdf , Miheca najdete pod Under 7 Boys, v kategoriji 200m.Pa se Sara pri skoku v daljavo

Pa se ena lepa slikica nasih uspesnih atletov

No in ker se je miting zaradi dezja kar zavlekel v popoldan, smo po koncu odhiteli lacni v naso najljubso restavracijo na kosilo, potem pa se malo na igrala.

S pricetkom solskega leta je tudi Samo po enoletnem premoru zopet pricel z gimnastiko. Ja lani smo prisli ravno na zacetku leta in smo tako vpis zamudili, predvsem pa ga nismo zeleli preobremnjevati, saj so se vsi trije morali prvo nauciti novega jezika in se v miru vkljuciti v novo okolico. Sedaj pa pridno vadi v gimnasticnem klubu Delfinov http://www.dolphin.gymnastics.org.au/index.html , ki je registriran v avstralski gimnasticni zvezi.No tu pa se nasa druga - solska atletika, ki jo vsako leto za ucence od 3. razreda naprej, prostovoljno organizira ucitelj telovadbe (z belim klobukom, na drugi sliki). Ja vidite, to je Avstralija. En ucitelj, ki po pouku prostovoljo (brezplacno) organizira atletiko in nekaj starsev prostovoljcev in s skupnimi mocmi se solski travnik spremeni v atletski stadion in na koncu nazaj.

Pri stafeti. Samo je na sliki spredaj, Sara se caka na predajo.Samo spredaj, Sara ga lovi.

Starsi (mamica v rdecem puloverju) pomagajo pri celi zadevi.

Sara pri ponesrecenem skoku v visino. Pri odrivu se je spotaknila.

In prejsnji petek smo v celi drzavi imeli zopet dan brez uniform, tokrat brez maskar, cisto resno, posveceno vsem zrtvam pozarov, ki so izbruhnili 7.2.2009 Victoriji. V teh pozarih je do sedaj izgubilo zivljenje 209 ljudi, 7500 ljudi je ostalo brez doma. Neverjetno, kako lahko nekdo naredi nekaj tako groznega in podtakne taksne pozare. No na sreco so se najhujsi pozari v blizini Melbourne-a medtem pomirili, trenutno je najvecji pozar kaksnih 180km jugovzhodno od nas. Tako je vsak solar za kazen, ker ni prisel v uniformi prinesel zlatnik (dolar ali dva) in ves zbran denar je sel za podporo vseh, ki so v pozarih izgubili domove. Sola je zbirala za zrtve tudi ostale stvari, kot so higijenski pripomocki (zaoben paste, scetke, mila,...). Tako so tudi nasi solarji odnesli zraven vrecko zobnih past in scetk.

No tukaj pa Sara plete.In Casey v svoji standardni pozi uziva soncne zarke.

Tina me je spet zalotila pri delu. Kot vidite se pri nas skozi kaj dogaja, a pocasi bo tudi nasa druga kopalnica gotova. Sedaj manjkajo le se gips plosce in keramika. Konstrukcija je koncno gotova.

Samo in Miha studirata lego revijo.

Sara pridno vadi klavir.

Tako pa tu doli izgleda, ko pridejo po soli na obisk sosolci. V navadi je, da mamice pripravijo kaksen prigrizek. Kaksno sadje, kekse,... No Tina jim je pripravila ameriske palacinke - njami, sploh ce das gor se kaksen cokoladni, jagodni ali javorov preliv. Pol pa se veselo kaksno uro ali dve igrati, dokler jih ne pridejo dvigniti starsi.

Za konec pa se ena slikica nasih kvartopircev.

Victorian Bushfires - pozari v Victoriji

Grozno ! Do sedaj je v pozarih, ki so izbruhnili preteklo soboto izgubilo zivljenje ze 181 ljudi (stari, mladi, otroci, cele druzine,...). Clovek ostane enostavno brez besed ob pogledu na posnetke, ko so pozari za sabo pogoltnili cela naselja. Mnogi so bili v upanju, da bodo lahko svoje imetje braninil pred pozarom iznenadeni in se niso niti vec uspeli odmakniti, mnoge so pri begu na cesti presenetila podrta drevesa, dim, panicne nesrece in niso uspeli pobegniti grozi. Prebivalci trenutno se ogrozenih naselji se tako vecinoma odlocajo za predcasno evakuacijo, saj si nihce ne zeli doziveti, kar je doletelo kraj Kinglake severovzhodno od Melbourne-a, z vsega skupaj le ca. 1500 prebivalci, kjer je zivljenje izgubilo do sedaj potrjeno 45 ljudi in je bilo unicenih vec kot 550 his. Ja v taksnem primeru bi bili dobri zakoni, ki smo jih imeli v nasi bivsi skupni drzavi, ko bi v taksnem primeru enostavno izvedli prisilno evakuacijo. A, ce se postavis na mesto teh ljudi razumes, da pac vsak zeli cimbolje obraniti svoje imetje, saj odskodnina, ki ti jo povrne zavarovalnica ne more nadomestiti vseh nenadomestljivih stvari, ki jih v tem primeru moras prepustiti usodi. Seveda tu taksnega zakona ni, se sicer tudi cujejo razna mnenja o sprejetju, pa tudi o tem, da se v taksnih ogrozenih obmocjih ne bi smelo graditi, oz. obnavljati naselji. A to je tezko izvedljivo, saj so ljudje navezani na okolico, kjer so ziveli leta ali celo vec generacij. Tako se je tudi zgodilo, da so po pozarih, ki so novembra 2002 ogorzali Sydney, unicena naselja ponovno obnovili in ljudje, kljub, da so podobno katastrofo ze doziveli in se dobro zavedajo nevarnosti zivljenja na teh obmocjih, danes zopet zivijo na istem kosu svoje zemlje. Vsekakor ima poleg navezanosti na svoj kraj, zivljenje na obronkih prekrasnih velikih evkaliptusovih gozdov s stoletnimi drevesi svoj car in tako je krog ponovno zakjucen in clovek se bo dalje bojeval za svoj obstoj z naravo, kot se je ze celo zgodovino clovestva.

JA MI SMO VREDU ! Ti pozari so na naso sreco precej dalec stran od nas, v podrocjih sprostranimi gozdovi, severovzhodno do jugovzhodno od Melbourne-a in v vzhodnih predelih Victorije. Mi imamo sreco, da smo se odlocili za zivljenje ob obali in je med nami in temi gozdnatimi predeli se lep del urbanega naselja, pa se precej ravninskega travnatega (pasniki), vsega skupaj kaksnih 60 km. Na spodnji slikici lahko vidite v modro obkrozeno urbani del Melbourne-a, mi smo kjer kaze rumena puscica in s crno so okvirjena podrocja teh Melbourne-u najblizjih groznih pozarov. S temno zeleno barvo je prikazano tudi obmocje teh lepih velikih pretezno evkaliptusovih gozdov, ki se sirijo preko Canberre vse tja do Sydneya in njegove okolice.Tako, da na sreco tudi, ce v nasem delu kaksen pozar izbruhne je, kot smo vajeni manjsih pozarov z Jadranskega primorja in je hitro obvladljiv in ni primerljiv s temi groznimi pozari, ki so baje celo bili podtaknjeni. Na spodnji slikici so trenutno aktualna pozarna obmocja, ki se jih trudijo ukrotiti profesionalni in prostovoljni gasilci iz vseh koncev, celo iz Nove Zelandije, od vceraj pa jim je na pomoc priskocila se vojska. Vec sprotno aktualiziranih informacij si lahko pogledate na http://en.wikipedia.org/wiki/2009_Victorian_bushfires .

Pa se kratka razlaga k tem v zgodovini Avstralije najhujsim pozarom. Ali se nam narava mascuje za nase malomarno ravnanje z njo ali ne se veliki ljudje ne morejo dogovoriti in se tudi ne bodo nikoli uskladili, dokler bo denar vladal svetu. Jaz sem seveda preprican v to, da kakor nas je narava ustvarila, nas tudi kroti in se nam mascuje, oz. se sciti pred tistimi, ki zelijo biti mocnejsi od nje, s svojim orozjem, kot so naravni ekstremi (prekomernimi tajfuni, poplavami, sneznimi metezi, cunamiji, vrocinskimi vali,...).

Tako smo imeli predzadnji teden v Januarju se cisto obicajno poletno vreme s temperaurami okoli 30°C. 28. januarja pa je prisel topel val iz notranjosti in v centru Melbourne-a so namerili 43,4°C. Cisto obicajno za Melbourne je, da taksen topel val z vrocim severnim vetrom iz notranjosti in zelo nizko vlaznostjo pod 10% traja par ur ali le del dneva, nato se veter obrne in pripiha z juznega oceana in v roku pol ure temperatura pade za kaksnih 10°C. Zato tudi poznavalci vremena v Melbourne-u pravijo "ce ti vreme trenutno ni vsec pocakaj deset minut pa ti mogoce bo", oz. "vedno imej pri sebi tudi jopico". A tokrat ni bilo tako, naslednji dan so namerili 44,3°C, tretji dan pa za le 1/2°C manj, kot je bilo namerjeno rekordnega 1939 leta, namerili so 45,1°C. No nato je koncno le prisla ohladitev in imeli smo zopet normalne poletne temperature okoli 30°C. Za preteklo soboto (7. februarja) pa so napovedali splosno pozarno nevarnost, saj je bil zopet napovedan vroc dan z mocnim suhim severnim vetrom. In namerili so od kar se tu doli sledi merjenje temperature rekordnih 46.4°C. A ta dan je bil temu cisto obicajen. Okoli 11h dopoldan je pricel pihati vroc veter in temperatura se je v trenutku dvignila in kot napovedano je ob 6h zvecer prisla ohladitev, s celo par vzorcnimi deznimi kaplicami, nevihto ponoci in dopoldan dezevno nedeljo z le 23°C.

Tako so bili preteklo soboto pogoji za pozar idealni, vse suho, s prvo mocnim vrocim severnim vetrom, nato se je veter obrnil, kar je zopet otezilo delo gasilcev, sicer se je ohladilo, kar je malo pripomoglo in veter se je malo pomiril, a ko gori taksan masa gozda se temperature dvignejo blizu 1000°C in ohladitev kaj dosti ne pomaga. Posebnost tu doli pa je se v tem, da so to pretezno evkaliptusovi gozdovi z visokimi drevesi in ker so evkaliptusovi hlapi vnetljivi se pozar siri v bistvu nad krosnjami s pomocjo vetra z veliko hitrostjo in nato gori navzdol, zaradi velike vrocine pa se pride do ucinka pozarnega viharja, ki vse skupaj se nekontrolirano pospesi.