In prisel je veseli december…
Solski Bozicni nastop ob koncu solskega leta v Mihcevi in Samotovi soli. Kot se spodobi, seveda na prostem. Nastop je bil lep, solsko leto sta oba lepo zakljucila z lepimi ocenami.
Zakljucna proslava s podelitvijo nagrad v Sarini soli. Sara je dobila nagrado za matematiko, nemscino, zemljepis in zgodovino, kemijo in biologijo, informatiko, tehnicni pouk in med vsemi sedmimi razredi bila izbrana za posebno nagrado za akademske dosezke v orkesrtu. Sara je na sliki na sredini, s telovnikom.
Samo vas vse lepo pozdravlja z nase cudovite plaze
Bozicna vecerja
In ker smo bili zopet celo leto tako pridni nas je zjutraj pod jelkico cakal kup lepih daril.
Seveda tudi Casey je dobila darilo, novo lisico.
In tako je seveda bilo treba darila nujno sprobati. S Samotom sva takoj po zajtrku odhitela na testno voznjo po nasi mountain bike/pes poti ob obali in recici Kananook.
Mama je z Mihecom odhitela stestirati njegovo novo ribisko opremo. Sara pa se je zagnala v svoj novi prenosni racunalnik.
Na silvestrovo zjutraj pa smo se odpravili na pot na kampiranje v Swan Hill , majhno mestece ob reki Murray, slabe 400km severo zahodno od nas. Reka Murray je pomemben vodni vir in najdaljsa reka v Avstraliji, ki na svoji 2375km dolgi poti od Avstralskih Alp do Juzne Avstralije hkrati tudi rise mejo med Victorio in New South Wels-om.
Postanek za lulanje in malico
No ker smo ca. 400km v notranjosti tega cudovitega kontinenta kar vidite na moji desni seveda ni morje temvec cudovito jezero Boga , eno izmed vecih v tem predvsem poljedelskem obmocju.
Ocitno ta avtobusna postaja nima mnogo potnikov, vsekakor pa dobro sluzi gnezdenju ptic.
In tako smo prispeli v Swan Hill.
Seveda otroci prvo na ohladitev v bazen. V tem casu so ti predeli proti notranjosti Avstralije precej zanesljivi, ce zelis dopust brez dezja in s temperaturami v 30-tih in vec stopinjah celzija.
Midva s Tino pa postaviti nase zacasno domovanje.
z direktnim pogledom in dostopom na reko Murray – luksus.
Seveda zvecer pa na zabavo z zivo glazbo in seveda ognjemetom.
No ognjemet je bil, kot temu pravijo prijazen druzinam, ob 10-ih zvecer, tako, da nam ni bilo treba cakati do polnoci. In tako smo nato novo leto pricakali v nasem “taboru”.
Miheca je malo pred polnocjo zmanjkalo in se je preseli v svojo spalno vreco, Samo in mama sta vmes tudi goljufala.
Silvesterska polna luna
In tako je prislo novo leto. Preostale dni tega nasega dopusta ob cudoviti reki Murray in njeni skoraj neokrnjeni naravi smo preziveli v stilu popolne sprostitve in uzivanja, oz. lenarjenja. Nase maksimalne aktivnosti bi lahko opisali s hlajenjem v bazenu, lenarjenjem v senci, otroci seveda uzivanjem ob reki Murray s predvsem lovljenjem rib, rakcev,…, nakupu najnujnesih zivljenskih potrebscin v trgovinicah v mestecu Swan Hill, do katereih je bilo slabih 10 minut pes hoje, vse trgovine pa najdes, kot se za ta majhna mesteca spodobi v eni glavni ulici.
Mojster ribarjenja Tina pomaga pri zacetniskih tezavah nasemu ribicu Mihecu.
Mihecova prva riba
No Sara, Miha in mama so sli se na dobrodelno dirko plasticnih rack po reki. Izkupicek srecolova je bil namenjen prostovoljni civilni zasciti, kot jo imenujemo tu doli na kratko SES . Racka, ki je priplula v cilj prva je srecnemu dobitniku, ki je kupil srecko s pravo sevilko prinesla 1000 AUD. Seveda mi nismo imeli prave stevilke.
No midva s Samotom sva bila prelena, da bi se sredi dneva pri temperaturah 30+ odpravila na ta 3 minutni sprehod do prizorisca dogajanja. Samo je uzival v svojm Tarzan stilu, jaz pa v senci ob hladni pijaci in branju.
Gremo nasa racka, pluj hitro v cilj
No na prizoriscu dogajanja je bila glavna atrakcija divja gos, ki se je veselo sprehajala in pustila bozati navijacem.
Mi lahko prosim namazes hrbet - v timskem stilu.
No standardno nasa mama-martincek nikoli ne more zauziti dovolj vrocine in sonca, ostali clani pa…
Pocitek pred vecerjo
Po vecerji pa malo zabave v kinu na prostem v mestnem parku poleg nasega kampa.
Samo z maminimi soncnimi ocali
Vsakodnevna dejavnost nasih in sosednih otrok. Bilo jih je lepa druscina in nadvse so uzivali.
Moja glavna dejavnost
Tinina glavna dejavnost, no, ce ne bi tega delala tako ljubiteljsko, bi rekel dolznost – nahraniti vsa lacna usta z njenimi njami kuharskimi dobrotami.
Njami vecerja za naso peto obletnico v Down Under.
No, ce kamp primerjamo z evropskimi, je ocitno, da v Avstraliji prostor, sploh kakor zapustis tistih par vecjih avstralski mestnih sredisc, kljub visku sezone, nima kaj velikega pomena. Kamp je baje bil polno zaseden.
Pa se pogled na pokrit BBQ (zar) predel in bazen v ozadju.
Jate belih kakadujev
Po priceskah sledec smo pri zajtrku
Pri jutranjem nakupu najnujnejsih zivljenskih potrebscin sva mimogrede se malo izpopolnila ribisko opremo nasih ribicev – mrezo za rakce. Rakce uporabljajo za vabo.
Po slabi uri se je v mrezi ujelo kar nekaj rakcev.
Kengoru si je na nasprotni strani reke prisel potesiti zejo
Pa divja gos, ki je po prvih par dneh redno prisla na majhen jutranji priboljsek. Ja nasa mama ni vzdrzala brez domace zivali. Sicer pa nas je vsako vecer okoli 10-ih obiskal parcek Possumov . Njuna pot je vodila tik ob nasem sotoriscu in sploh se nista dala motiti od nase druzbe. Sicer pa ni primanjkovalo glasnega smejanja Kookaburra , pa seveda jat glasnih kakadujev, raznih vodnih ptic in raznih cudnih glasov s krosenj dreves predvsem po zahodu in pred vzhodom sonca.
Toast kruh po tabornisko
No zadnji dan smo sli se na plovbo po reki Murray in kratek ogled pionirske naselbine .
Pogled z reke na nase sotorisce
V zalivcku parkirane recne hise, oz. hisa ladja, ki jo lahko najames kot pocitnisko hisico. Ce koga zanima naj klikne tukaj .
Kapetan Sara
Po voznji smo si na hitro se ogledali pionirsko naselbino, bilo je namrec okoli 40 stopinj celzija, tako, da se nam je mudilo na ohladitev v bazen in naso prijetno senco.
Zelezniski postarski voz
Stereoskopsko gledalisce iz 1895-ega leta. Lastnik tega gledalisca je z njim potoval po celi Avstraliji, ko se je ustavil v nekem kraju je najel prazno poslopje, ga v njem postavil in tako nudil neke vrste kino za tiste case. V njem se je vrtelo 50 rocno slikanih crnobelih slik, poganjal pa jih je urni mehanizem.
Pa se malo ribarjenja
Sara uziva ob branju knjige v senci ob reki.
V naso mrezo se je ujelo tudi par rakcev yabby-jev, a ker so bili bolj majhni niso koncali v Tinini ponvi temvec na Mihcevi ribiski palici.
No tudi Samo je ulovil ribo. Miha je ujel na svojo ribisko palico vsega skupaj devet rib. Sicer nobena od njih ni pristala v ponvi, saj na njihovo sreco za tiste, ki so bile uzitne trenutno ni bila sezona za lovljenje.
Tina v elementu
No za zakljucek nasega dopustovanja v Swan Hillu smo se seveda se morali slikati pred se eno velikih avstralskih ikon 11m dolgo ribo Murray River Cod.
In tako smo zakjucili ta nas cudovit dopust in se odpravili nazaj proti domu.
In naslednji dan je bil Sarin rojstni dan. Standardni rojstnodnevnji zajtrk – palacinkova cokoladna tortica.
Sara in mama sta na novo pobarvali Sarino sobo
Samo je med tem, ko sem jaz bil v sluzbi mami pomagal sestaviti Sarino novo pisalno mizo
Pa se proslavila je s svojima najboljsima prijateljicama
In se seveda s standardnimi druzinski prijatelji
Za konec pa se en Samo v elementu.
