No ta viken je bil koncno dezeven, tako, da smo malo lenarili. Prejsnji taden in prejsnji podaljsani vikend (v ponedeljek 9.marca smo praznovali praznik dela - labour day) pa je bil idealen za izlet. Tako smo se na ta dan odpravili v nacionalni park Point Nepean, skrajno jugo-zahodno tocko Mornington Peninsule http://www.visitmorningtonpeninsula.org/ (peninsula pomeni polotok). Nacionalni park Point Nepean http://www.mornington-peninsula.com/ptnepean.php je bil leta 1988, po vec kot 100 letih zopet odprt za javnost. Pred tem pa je tisocletja sluzil kot lovisce raznih morskih lupinarjev avstralskim domorodcem. Od leta 1852 je sluzil kot karantena za zascito Melbournske kolonije pred kuznimi boleznimi, ki so v teh casih razsajale na ladjah priplutih iz daljnih krajev. Na pokopaliscu Point Nepean so grobovi iz 1850-ih let povezanih z zgodnjim Evropskim priseljevanjem, brodolomi, kuznih bolezni na ladjah in obrambe. Od 1880-ih je sluzil kot vojasko oporisce Fort Nepean http://en.wikipedia.org/wiki/Fort_Nepean skozi I. in II. svetovno vojno in od 1951 do 1985 kot kadetska sola. Fort Nepean je skupaj s Fort Queenscliff na nasprotni Ballerini Peninsuli, na koncu katere se nahaja Geelong, preko te ozke vstope ozine v zaliv Port Phillip nudil dobro zascito Melbournski koloniji. Tako so ta ozek preliv, ki deli zaliv Port Phillip od oceana v 1890-ih letih imenovali tudi Gibraltar Victorije. No danes se po tem naravnem parku lahko peljes s turisticnim vlakcem, s kolesi, ali pesacis in je res prelep del narave, ki me je malo spominjal na moja dopustniska kolesarjenja po Ugljanu in pogledu na okoliske Kornate, v katerem domuje precej avstralskih autohtonih rastlin in zivali.
Tja grede smo se do koncne postaje peljali z vlakcem, nazaj pa smo pesacili. Miha je sicer redno protestiral, saj so nekateri tudi nazaj na vmesnih postajah stopali na vlakec, a imel je sreco, saj smo toliko casa raziskovali vse mozne razgledne tocke, rove, vmes sli celo skozi "bush", tu je seveda Tina protestirala, zaradi kac, pajkov, ipd., da nas je proti koncu pobral paznik parka (ranger), saj se je park ze zapiral. Tako je na koncu bil tudi Miha zadovoljen, saj smo se peljali s takim pravim rdecim rangerskim dzipom.
Pogled na odprto morje ozine Bass Strait (del juznega oceana med Tasamnijo in Victorijo), preko prekrasne vegetacije. Ce bi zemlja ne bila okrogla bi od tod imeli lep pogled preko Tasmanjie tja do ledenikov Antarktike.
Pogled na odprto morje ozine Bass Strait (del juznega oceana med Tasamnijo in Victorijo), preko prekrasne vegetacije. Ce bi zemlja ne bila okrogla bi od tod imeli lep pogled preko Tasmanjie tja do ledenikov Antarktike. Pa se pogled na miren zaliv Port Phillip ob katerem se razteza Melbourne na severnem in zahodnem delu in Geelong na vzhodni strani.
Pogled na nasprotno stran preliva v zaliv Port Phillip proti Ballerini Peninsuli v ozadju katere je Geelong.
Pogled na nasprotno stran preliva v zaliv Port Phillip proti Ballerini Peninsuli v ozadju katere je Geelong. Na znaku za Mihecom je opozorilo pred moznimi se neeksplodiranimi minami iz casov obeh svetovnih vojn. Po celem parku velja pravilo, da se lahko hodi in nahaja le po urejenih poteh in plazah, prvic zaradi zascite neokrnjene narave in seveda tudi moznosti kaksne mine, nevarnih ceri in mocnih valovov predvsem na delu proti odprtemu morju.
No pa gremo dogodivscinam naproti.
No pa gremo dogodivscinam naproti. Nasli smo prvi bunker. Preko tega so imeli dobro kontrolo nad vstopnim prelivom. To je tudi najbolj skrajna tocka Poin Nepean.
In gremo pocasi nazaj proti zacetku.
In gremo pocasi nazaj proti zacetku. Strojnica, v kateri si je vojska z agregatom pridelovala elektriko za opazovalne reflektorje, katerih svetlobni snop je segal do 8km dalec.
Taksen je bil agregat postavljen leta 1910, ki je oskrboval te mocne reflektorje.
Zanimivi zgodovinski clanki v notranjosti strojnice.
Juhuu, pa po ozkih stopnicah navzgor.
Pa dalje navzgor 
Se en lep pogled na zaliv Port Phillip
Sara in Tina bereta zgodovino prvega uradnega strela britanskih sil (pod katere je takrat se spadala tudi Australija) v I. svetovni vojni.
In nasli smo prave topovske cevi
Pa dalje navzgor Se en lep pogled na zaliv Port PhillipSara in Tina bereta zgodovino prvega uradnega strela britanskih sil (pod katere je takrat se spadala tudi Australija) v I. svetovni vojni.In nasli smo prave topovske cevi Tei dve topovski cevi, locirani v razlicnih bunkerjih na Fort Nepean sta v celi svoji zgodovini bili uporabljeni le 2 krat. Prvic iz topa B1 5. augusta 1914 na nemsko ladjo, ki je takoj po razglasitvi I. svetovne vojne zelela pobegniti iz zaliva Port Phillip in se ni odzvala na opozorila na ustavitev. Posadko so nato aretirali v bliznjem kraju Portsea, ladjo pa zaplenili in vrnili v Melbourne. To je bil tudi prvi uradni britanski strel v I. svetovni vojni. Drugi strel pa je bil izstreljen iz topa A1 v prvih urah po razglasitvi II. svetovne vojne 4. septembra 1939 ob 1:30 ponoci na ladjo, ki se ni identificirala. Ladja se je nato identificirala kot avstralska fregata SS Woniora. To sta bila hkrati tudi edina izsteljena strela topniskih enot zaliva Port Phillip v napadu.
Mehanizem na katerem so vrteli to tesko topnisko cev.
Slika v bunkerju, ki kaze B1 pri opozorilnem strelu 5. augusta 1914.
Mehanizem na katerem so vrteli to tesko topnisko cev.Slika v bunkerju, ki kaze B1 pri opozorilnem strelu 5. augusta 1914.
In tako smo se podali dalje po mracnih podzemnih rovih
Pa se en lep pogled na zaliv Port Phillip pol jadrnic, sploh ob taksnih podaljsanih vikendih.
Pa ena skupinska slikica s pogledom na najozji del polotoka Morninton Peninsule, v ozadju pa na desni valovito odprto morje, na levi pa miren zaliv.
Pogled z opazovalnih bunkarjev na odprto morje in na nasprotno Ballerino Peninsulo
Pa se na notranjo stran zaliva. Mi pa se zopet spuscamo v podzemne rove.
Tina s pogledom na cudovite valove juznega oceana.
In koncno smo prisli do orlovega gnezda (Eeagles Nest). V ozadju se vidi radar, ki se danes sluzi za navigacijo ladij skozi ta zehteven preliv. Poleg mnogih ceri pred vstopom je pot ladjam do Melbournskega pristanisca otezena s plitvino celotnega zaliva http://en.wikipedia.org/wiki/Port_Phillip , ki je na najglobji tocki le 24m, vec kot polovica celotne povrsine (1930m2 in 264km obale) pa je plitvejsa od 8 m. 
Tina pred navigacijskim radarjem.
Ce se postavis na to tocko in zakricis slisis poseben odmev, ki ga ostali, ki ne stojijo na tej tocko ne cujejo. Seveda je bila prvo testirana od v nasi druzini najglasnejsega druzinskega clana.
Pa se en lep pogled na v obalo butajoce se valove juznega oceana. 
To pa je spomenik 17. predsedniku Australije (Harold Holt), ki je na tem mestu pri plavanju v razburkanem odprtem morju izginil 17.decembra 1967.
Pa se par slikic s poti proti domu.
Pogled z opazovalnih bunkarjev na odprto morje in na nasprotno Ballerino PeninsuloPa se na notranjo stran zaliva. Mi pa se zopet spuscamo v podzemne rove.Tina s pogledom na cudovite valove juznega oceana.In koncno smo prisli do orlovega gnezda (Eeagles Nest). V ozadju se vidi radar, ki se danes sluzi za navigacijo ladij skozi ta zehteven preliv. Poleg mnogih ceri pred vstopom je pot ladjam do Melbournskega pristanisca otezena s plitvino celotnega zaliva http://en.wikipedia.org/wiki/Port_Phillip , ki je na najglobji tocki le 24m, vec kot polovica celotne povrsine (1930m2 in 264km obale) pa je plitvejsa od 8 m. Tina pred navigacijskim radarjem.Ce se postavis na to tocko in zakricis slisis poseben odmev, ki ga ostali, ki ne stojijo na tej tocko ne cujejo. Seveda je bila prvo testirana od v nasi druzini najglasnejsega druzinskega clana.Pa se en lep pogled na v obalo butajoce se valove juznega oceana. To pa je spomenik 17. predsedniku Australije (Harold Holt), ki je na tem mestu pri plavanju v razburkanem odprtem morju izginil 17.decembra 1967.Pa se par slikic s poti proti domu.Po senci aleje starih dreves.
Hotel in hisa v mediteranskem stilu.
Lep vikend in zaliv je poln jadrnic.
To pa so kravice, katerih mleko tu doli pijemo.
Tukaj pa s Saro delava gnezdo za papige. V soli so imeli za nalogo pripraviti raziskovalno nalogo o zivalih v Avstraliji in Sara si je izbrala tatove nasih sliv in marelic - papige po imenu Lorikeets http://en.wikipedia.org/wiki/Lories_and_lorikeets . Izdelala je plakat, na katerega je nalepila informacije, ki si jih je morala sama najti z interneta, za dodatne tocke pa so po zelji se lahko izdelali gnezdisce za zival, ki so si jo izbrali. Tako, da mi je z interneta poiskala se pravi nactr, nabavila sva deske in vso ostalo potrebno in izrezala in sestavila cisto pravo gnezdisce z vhodno odprtino, notranjo lestvev, da bodo mlade papige lahko priplezale do izhoda in inspekcijskimi vratci.
Hotel in hisa v mediteranskem stilu.Lep vikend in zaliv je poln jadrnic.To pa so kravice, katerih mleko tu doli pijemo. Tukaj pa s Saro delava gnezdo za papige. V soli so imeli za nalogo pripraviti raziskovalno nalogo o zivalih v Avstraliji in Sara si je izbrala tatove nasih sliv in marelic - papige po imenu Lorikeets http://en.wikipedia.org/wiki/Lories_and_lorikeets . Izdelala je plakat, na katerega je nalepila informacije, ki si jih je morala sama najti z interneta, za dodatne tocke pa so po zelji se lahko izdelali gnezdisce za zival, ki so si jo izbrali. Tako, da mi je z interneta poiskala se pravi nactr, nabavila sva deske in vso ostalo potrebno in izrezala in sestavila cisto pravo gnezdisce z vhodno odprtino, notranjo lestvev, da bodo mlade papige lahko priplezale do izhoda in inspekcijskimi vratci. 
Seveda nama je obcasno druzbo delala Casey.
Sara je na koncu se vse lepo pobarvala.
In ker se je tako potrudila je sedaj oboje (plakat je zgoraj na sredini, gnezdisce pa desno od Sare) na hodniku nase sole na razstavi.
In kot sem ze omenil smo ta veken imeli koncno zopet malo vec kot le za vzorec dezja. 
Sara je na koncu se vse lepo pobarvala.In ker se je tako potrudila je sedaj oboje (plakat je zgoraj na sredini, gnezdisce pa desno od Sare) na hodniku nase sole na razstavi.In kot sem ze omenil smo ta veken imeli koncno zopet malo vec kot le za vzorec dezja. 
Tukaj pa se je Samo s svojo novo rolko, rolkarsko celado in scitniki, ki si jih je sam kupil s svojimi prihranki to soboto. Seveda je nestrpno cakal na vsako pavzo dezevnega vikenda, da je lahko sprobal svojo novo pridobitev.
