Nasa jesen je tu, dan je bil idealen za izlet, ne prevroc, ne prevetroven. Tako smo se odpravili na nas ze dolgo planiran enodnevni izlet v Geelong in hkrati obkrozili zaliv ob katerem zivimo. Zaliv Port Phillip zajema malo manj kot 2000 kvadratnih kilometrov in vsega skupaj 264 km obale. Tako za priblizno orentacijo nase poti.
Na poti od Melbourne-a do Geelong-a. Letalo v naletu na letalisce Avalon , ki je lokalno letalisce severno od Geelong-a.
Po slabih dveh urah voznje smo naso druzinsko kocijo parkirali kar v garazni hisi trgovskega centra in se odpravili na potep po obalnem predelu lepega mesteca, ki steje ca. 200.000 prebivalcev in je glede tega vsekakor primerljiv slovenskim razmeram.
V ozadju je marina in pristajoc helikopter, s katerim se lahko podas na panoramski ogled mesta.
Zastekljen vrtiljak za najmlajse.
V ozadju Deakin univerza
Posebnost Geelonga so razne skolpture, med njimi preko 100 lesenih lutk, ki so razpredene po obalnem predelu in uprizarjajo preteklost in sedanjost zivljenja v tem mestu.
Sedem betonskih skulptur v obliki jader ali plavuti visokih med 2.5 in 3.5m, vsaka v svoji smeri. Ce se pomikas med ali okoli njih se njihov profil spreminja.
V ozadju, na koncu pomola je stavba, v kateri so restavracija, butiki,… in sluzi raznim poslovnim srecanjem, porokam,…
Se ena moznost panoramskega ogleda mesta. No mi smo naso pot vseeno raje nadaljevali po kopnem.
Vhod na pomol Cunningham.
Na pomolu
Pogled s pomola proti marini in najvecjemu mobilnemu vrtiljaku na juzni polobli.
Stavba na koncu pomola.
Pogled s pomola na poslopje univerze Deakin.
Ribici na pomolu.
Samo slika lesene lutke in v ozadju park z nekaj za mlajse obiskovalce
Na zmajevem repu, s se enim pogledom na pomol
Jupiii, “skatepark” - poligon za rolkanje.
Nato smo pot nadaljevali s turisticnim vlakcem
Pogled na lepo Viktoriansko stavbo.
Pa se mimo prej omenjenega vrtiljaka
Pogled preko parka na zagrajeno morsko kopalisce.
Tako smo zakljucili nas potep po lepem obalnem predelu Geelong-a in se na nasi poti domov podali proti koncu polotoka Ballerine in zgodovinskemu mestecu Queenscliff , da se ulovimo zadnji trajekt , na naso stran zaliva, na polotok Mornington , preko ozine, oz. edinega pomorskega vhoda v zaliv Port Phillip.
Na hitro smo si ogledli se to majnho zgodovinsko mestece, ki so ga nasi predniki priceli naseljevati v 1850-ih letih
Knjiznica
Hotel
Posta, ki so jo odprli 1. maja 1853.
Prodaja spominkov in raznih umetnin.
In zavili v trajekno luko
Otroci so se seveda prav veselili, na zadnje smo se s trajektom peljali na Ugljan.
In smo odpluli domu naproti, s pogledom na ozino.
Malo vec vetra, pa bi lahko poleteli proti domu
Pogled na majhno otocje Mud Islands – Blatno Otocje
Brrrr, na krovu je bilo prevec vetrovno, tako smo se za konec nase plovbe raje odpravili v notranjost.
In po problizno pol ure voznje v nasi druzinski kociji smo pripotovali domov ter tako zaokrozili nas zaliv in zakljucili ta lep enodnevni izlet.
