Prvo hranjenje kengorujev,...

Prvo seveda en lep pozdrav s farme kjer smo po dobrem mesecu kar smo tu doli koncno tudi lahko bozali in hranili kaksnega kengoruja in ostale predstavnike zivalskega sveta s tega konca. Kdo bi si mislil, da bo trajalo tako dolgo.

Pri vstopu v farmo lahko kupis vrece z naprej pripravljeno hrano in zivali se grebejo za njo kot otroci za cokolado. Ja nazalost je prostor kjer lezi Melbourne ze tako dolgo urban na tako velikem prostoru, da enostavno tu razen seveda vseh moznih ptic, vkljucno s papigami, kaksnega oposuma, manjse kace ali pajka ipd., kaksnega kengoruja ne mores srecati. Za to se moras peljati ali na eno od taksnih farm, ali pa v outback (na podezelje, izven mesta). Zamislite si, da ima Melbourne vec kot 3,5 milionov prebivalcev in razen resnicno manjsine res vsi zivijo v hisah, poleg tega imas se na vsakem koraku neke zelene povrsine (park, sportna ali otroska igrsisca) kaksen prostor je za to potreben. Joey, dojencek kengoru, kot mu receje tu doli, z mamico preden je spet pobegnil nazaj v mamino varno zavetje - vreco.Seveda, ko je bil Joey na varnem (iz vrece mu visita le se noga in rep) se je prisla mamica z veseljem pocartati.Vse zivali ti dobesedno jejo iz dlani. Daj, daj sem vreco, sigurno se je kaj not !"Je mate (mate = prijatelj po avstralsko) tu me cohaj! Uuh kak to pase !"Pozresni Emu, ki se mu je tako mudilo za hrano, da je Samota v hitrosti vscipnil v dlan. Sicer ni bilo nic hudega, a ko je Samo zakrical, ne vem, kdo se je koga bolj vstrasil. Uj, daj nehajte se kregat, kdo bo prvi, samo daj ze sem to hrano !Ja tudi nekaj eleganmce je na tem spodnjem koncu. Taksnih farm je v Melbournu seveda vec, nekaj jih je celo v samem centru mesta. Ja, ce upostevamo dejstvo, da ima Avstralija malenkost vec kot 4% prebivalstva celotne EU, a je skoraj 2 krat tako velika si lahko privoscimo, da imamo na vsakem vogalu neki park in se ni treba basati v blokovska naselja in se hkrati kengoruji ne sekirajo za nas, ki zivimo v Melbournu.

Koncno nasli hiso in priceli s solo

Prvi mesec kar smo tu doli je okoli. Med tem smo v ritmun se cisto pocitniskega zivljenja koncno dobili nase Medicare kartice (zdravstvene izkaznice), pa TFN (davcne stevilke), pa seveda varno plasirali nase prihranke iz SLO na nas DownUnder racun, si porhtali avstralske mobitel stevilke, saj jo povsod bilo kaj rihtas zelijo vedeti in si nasli naso lepo hisko, da imamo koncno tudi pravi naslov. Ja pri mobilni stevilki ni bilo tako enostavno, kot bi si mislil. Sistem tu doli je v bistvu tak, da ce si zelis skleniti neko narocnisko razmerje za npr. 24 mesecev, kjer v paketu tudi dobis zastonj GSM, kot smo to bili vajeni iz SLO, moras za to zbrati doloceno stevilo tock, ki jih dobis na osnovi dokumentov, s katerimi dokazujes svojo kredibilnost. A seveda, ker razen bancnega racuna in nasih SLO dokumentov, sicer s stalno vizo za tu doli, a se nihce od naju ne hodi v sluzbo, pa nimsmo se imeli naslova in kaksnega racuna za npr. elektriko na nase ime,... nama je ostalo le, da sva vzela predplacniske mobilne stevilke. Na sreco sva si iz SLO prinesla s seboj nase stare GSM-je. A na koncu koncev je to tudi cenejsa resitev, da si dosegljiv, saj telefon nalozis in placas le toliko, kolikor porabis in nobenih fiksnih stroskov.


Seveda smo tudi nase 3 solarje vpisali v solo in konec januarja so tudi prvic veselo zakorakali v solskih uniformah. Ja od sredine decembra do konca januarja so tu poletne pocitnice, tako, da se tudi solsko leto pricne po teh pocitnicah, kakor v SLO, le v nasprotnih si medecih. Ja otroci so bili ze cisto nestrpni, sploh Miha, saj je koncno sedaj tudi on solar, ne le Sara in Samo, ki sta imela moznost solske klopi sprobat ze v SLO. Sara je seveda ze mocno pogresala kaksne nove sosolke, oz. svoje vrstnike, nasploh pa seveda koncno so lahko oblekli svoje solske uniforme. Miha je vpisan v Prep (to je kot pri nas sedaj v 9 letki 1 razred), Samo je v razredu 1/2, Sara pa 3/4. Ja zanimivo, tu imajo v Primary school (osnovna sola, do 6 razreda) razrede po dva zdruzena. To pride ob solskem sistemu, ki ga imajo tu doli zelo prav, saj v bistvu s tem dopuscajo moznost prilagajanja zahtevnosti snovi vsakemu posamezniku. A bom o tem vec raje napisal enkrat kasneje, ko bodo ze malo dalje v soli.

In seveda 2. februarja smo se koncno tudi vselili v naso lepo najemnisko hisko. Hiso smo sicer nasli ze 14 dni prej, a nazalost prej ni bila vseljiva. Pred tem smo si sicer pogledali vec his in tudi ze za eno kandidirali, a so nam jo zavrnili, saj je imela res minimalen vrt in se lastniku kot druzina s 3 malimi otroci nismo zdeli najbolj primerni. Nato sva s Tino po internetu (http://www.realestate.com.au/) en vecer precesala glede na za nas interesantne lokacije in cenovni razred vse razolozljive hise.

Glede na veliko stevilo nepremicninskih agencij in dobro dodelan nepremicninski trg sva iskala iskljucno preko agencij. Nepremicninske agencije prevzemajo tu vso odgovornost, tudi za cas potem, ko se vselis. Bilo kaj rabis, ali kaj ne dela, ali imas kaksno zeljo, le njih kontaktiras in oni vse za tebe uredijo. Seveda, kot najemnik sam ne smes nic delat, se pravi za vsako potrebno popravilo poklices njih in ti posljejo na strske lastnika (seveda, ce nisi sam kaj unicil) npr. vodoinstalaterja. Glede na to, da sem si v SLO vse sam delal, se je treba pac navadit. No v glavnem, po najini koncni selekciji je ostalo ca. 20 his v ustreznem cenovnem rangu, da je sola v pes doseglivi distanci in seveda tudi plaza. S tem najinim spiskom sva naslednji dan sla po nepremicninskih agencijah, ki so te hise imele v svojih spiskih in v eni od teh, ko sva v pogovoru povedala, da so nama prejsno hiso zaradi otrok zavrnili, je prijazna agentka srednjih let vzela najin spisek in nama oznacila hise, ki bi za nase 3 junake prisle prav (1/2 jih je takoj izpadla), hkrati pa nama ponudila ogled hise, ki so jo ravnokar dobili, a nazalost ni takoj vseljiva, a nam bo glede na najine zelje sigurno vsec. Seveda smo takoj sli na ogled. Isti dan smo sicer pogledali se par his z najinega spiska, a ali je bila lokacija bolj sumljiva, ali hisa v taksnem ze bolj cudnem stanju. Tako, da sva zaenkrat zaprosila le za to in naslednji dan so nama tudi potrdili, da lahko to hiso najamemo in se cez 14 dni vselimo. Cakanje se je izplacalo, saj je res ravno to kar smo iskali. Je v lepo urejeni solidni okolici, le 400m vstran od sole, ca. 1km od plaze in zelezniske postaje (s katero imas dobro vezo v npr. CBD). Seveda smo takoj naslednji dan sli na to naso bodoco solo in vpisali nase tri junake. Smo imelo sreco, saj smo, glede na to da so se bile pocitnice naleteli na podravnateljico sole, ki nam je solo tudi z veseljem razkazala.

Na vrtu je razna mediteranska zelenjava. Imamo vse od limon, oliv, palm, raznih roz, zelisc, kaktusov, do brajde.

Ja hiso se bo treba opremiti, saj not ni druga kot kuhinje (brez hladilnika) in seveda kopalnice in WC-ja. Za otroke postelje, hladilnik in pralni stroj smo medtem ze nabavili in dobili, najino spalnico, kihinjsko mizo in stole, pa dnevno sobo, pa sva sicer medtem ze narocila, a bova morala se kaksna 2 tedna napihljivo blazino koristiti kot najino gnezdo in seveda hktati tudi druzinski kauc.