Tako smo se poslovili od Flinders Ranges in njihove cudovite okolice in se podali nazaj proti Broken Hill-u, si ogledati za kar nam je na poti sem gor zmanjkalo casa.
No, da ne pozabim omeniti se to avstralsko zanimivost. Ko smo se spustili juzno proti Barrier Highway smo po osmih dneh prvic zopet imeli sprejem na nasih mobitelih. Mobilni sprejem predvsem v notranjosti Avstralije je omejen le na vecja mesta in gosteje poseljene dele Avstralije. Najboljse pokritje ima kot pravijo najvecji avstralski operater Telstra (trenutno pokritje s Telstrinim mobnim signlom je na spodnjem zemljevidu).
Po priblizno 5-ih urah voznje smo prispeli v Broken Hill.
Tokrat je bil kamp v Broken Hillu nabito poln, saj je vecina ljudi iskoristila ta teden solskih pocitnic za dopustovanje, saj se je pricel z dela prostim velikonocnim ponedeljkom in koncal z dela prostim petkom, ANZAC day . Kratica ANZAC oznacuje povezavo avstralsko novozeladnskih vojaskih enot. Ce bi v recepcijo kampa prispeli pol ure kasneje bi morali prostor za nas potujoci domek poiskati v kaksnem manjsem okoliskem kampu. Postavili smo nas domek in prvo odhiteli nakupiti nekaj sveze hrane, da skuhamo eno njami kosilo, oz. bolje receno vecerjo, ja tu doli se glavni dnevni obrok je okoli 6-ih zvecer. Ja dobava osnovnih zivljenskih dobrin v odrocnih krajih, v kakrsnih smo preziveli preteklih osem dni je precej omejena, kar pa je na razpolago pa je obicajno precej drazje. Tako, da cesar ne prineses s seboj, tam, ce imajo precej drago placas.
Ko se je zmaracilo so nas komarji pregnali v notranjost.
Ptic po imenu Butcher Bird (measarski ptic), ki je naslednje jutro pritegnil pozornost s petjem poznanim iz filma The Hunger Games .
Po zajtrku smo se opravili na ogled nekaj od stevilnih znamenitosti Broken Hill-a za katere nam je na pricetku nase poti zmanjkalo casa.
Zanimive poslikave na zalezniski postaji
Nato smo se prvo odpravili v muzej rudarstva in mineralov.
Obisk tega muzeja je bil zelo zanimiv in poucen, sploh za nase tri najstnike, saj razlaga vse od nastanka nasega soncnega sistema in nasega cudovitega planeta, do nastanka raznih mineralov in rud, skozi vsa obdobja nasega planeta vse do danasnjih casov. Polega stevilnih slik z opisi skozi cas predvajajo tudi kratek film, ki vse to zelo nazorno prikaze.
Par slikic nekaj razstavljenih mineralov.
Pogled na strukturo skozi elektronski mikroskop
Pa se malo zanimivega za nase navdusene kemike
Bakrova ruda
Kos 42kg rude cistega srebra.
Znamenito srebrno drevo narejeno iz 8kg cistega srebra. Izdelal ga je leta 1879, zlatar Henry Steiner, nemski migrant, ki je zivel v Adelaide.
Nato smo se podali do naslednje zanimivost in po poti naleteli na zanimiv zemljevid mesta Broken Hill vrezan v granitno plosco.
Zanimivi grafiti
Naslednje na vrsti je bil ogled galerije Silver City Mint v kateri je poleg razstavljenih stevilnih cudovitih slik in raznoraznega nakita in okraskov na ogled tudi cokoladnica in kot vrhunec najvecja akrilna slika na platnu na svetu, za katere poslikavo so porabili 8 ton barve, platno, ki je v enem kosu je bilo uvozeno iz Italije in meri v dolzino 100m in v visino 12m. Sama priprava in razpetje platna pripravljeno za poslikavo je trajalo 6 mesecev, izdelava poslikave, ki jo je poslikal brat lastnika galerije pa je trajala 2 leti. Resnicno vredno ogleda.
Naslednja na vrsti je bila se ena znamenitost Broken Hill-a Bells Milk Bar . Bar, ki je se danes kakersen je bil v 1950-ih letih in je poznan po vec kot 50 razlinicnih vrst doma izdelanih mlecnih napitkih in sirupih, pripravjenih iz doma pripravljenih sestavin in na nacin, kot v tistih casih.
Srrrrk, vsak svoj njami milk shake (mlecni napitek), no Tina pa se je odlocila za Coca-Colo v pravi steklenici, ne v plastenki ali plocevinki.
Kot sem ze omenil je bilo in se se v okolici Briken Hilla in Silvertona snema mnogo svetovno poznanih filmov in tako smo po poti se naleteli na Sarin filmski studio.
Nato smo se zapeljeli se do 25km oddaljenega Silverton-a, pogledati par stvari, ki nam jih prejsnjic ni uspelo.
V baru Silverton hotela. Prejsnjic je pred njim bil parkiran avtobus in je tako bil nabasan z radovednimi turisti, tako smo si ogled njegove notranjosti prihranili za tokrat.
se malo okolice
No prejsnjic nam je Nicol Kidman s snemanjen filma preprecila ogled z razgledne tocke na planjave Mundi Mundi, tokrat so film snemali v samem Silverton-u in tako nam ni uspelo obiskati muzeja Silverton Gaol Museum , ki je bil se na nasi listi. Kot ime pove, za tiste, ki so bolj vesci v anglescini (gaol = zapor), je to muzej, ki se nahaja v nekdanjem zaporu. Ena izmed zanimivosti, ki smo si jo zeleli v njem ogledati je kako so takratni prebivalci tega mesteca, po spoznanju, da je vecina rude v Broken Hill-u zapustili Silverton, a zaradi pomanjkanja gradbenega materiala v teh obmocjih, pri selitvi dobesedno do temeljev razstavili svoje hise in jih na vpregah vzeli s seboj, ter jih nato v Broken Hill-u ponovno sezidali.
Paparazzi Simon
Miha in Samo v filmu Mad Max
Se zadnja atrakcija tega nasega 12 dnevnega potepanja po teh predelih avstralskega outbacka, pogled na planjave Mundi Mundi . Z razdledne tocke na hribcku je cudovit pogled na to neskoncno planjavo, kakor dalec ti oko nese. Ob jasnem dnevu je zaradi njene razseznost mozno videti ukrivljenost Zemlje. Najboljsi cas za ogled je ob soncnem zahodu.
In tako smo v tej mirni naravi pocakali na ta nas zadnji soncni zahod preden se odpravimo nazaj proti Melbourne-u, Samo je ujel sonce preden se je skrilo in videli smo ukrivljenost zemlje preko te neskoncne planjave. Kakor pravijo, Avstralija je najbolj ploscat in najbolj suh kontinent na nasem planetu.
Naslednje jutro smo zlozili nas potujoc domek in se tako polni zanimivih geolosko in zgodovinsko obarvanih vtisov, ter cudovitega rastlinskega in zivalskega sveta iz teh cudovitih predelov odpravili nazaj proti domu.
