Samo je imel pri gimnastiki zadnjo tekmo za uvrstitev v visji nivo. Nasi stirje fantje so bili skupinsko zopet prvi in se seveda tudi uvrstili v naslednjo, tretjo tezavnostno skupino – juhuuu !
In Samo je juhuhuuuu, kot posameznik zasedel treje mesto v parterju.
Skupinska slikica vseh fantov nasega kluba do tezavnostne skupine 5, z njihovim tenerjem Nedal-om in pomocnico Elo.
Zopret smo imeli dan ocetov.
Pa se par slikic z nato dopoldanskega sprehoda s plaze
In koncno smo docakali predstavo mjuzikla Lollies (Bomboni, oz. Sadkarije), ki so nam jo v gledaliscu predstavili ucenci petih in sestih razredov nase osnovne sole.
In na koncu predstave je naso mamico pricakalo lepo presenecenje. Ker je kot prostovoljka, se z eno drugo mamo, pomagala sivati kostume glavnih junakov, je na koncu predstave bila povabljena na oder in od ravnatelja sole, kot majhno pozornost dobila lep sopek orhidej.
Pomlad je tukaj, dnevi se lepsajo in zopet smo malo odkolesarili po naravnem parku za nasim naseljem. Tam smo poleg mnogih vodnih ptic in mocvirja polnega vode srecali Mihec-ovo sosolko (ups, njegovo “najboljso” prijateljico) Lucy (Lusi) – tretja z desne.
Kot vsako leto, pred pricetkom pomladanskih pocitnic, smo na nasi osnovni soli imeli se pravo zabavo. Seveda standardno namenjeno dobrovoljnemu zbiranju sredstev za solo. Na stojnicah se je prodajala razna roba, ki so jo darovali sponzorji in starsi. Seveda smo na stojnicah poleg uciteljev bili po naprej pripravljenem urniku, v pol urni smeni prodajalci tudi starsi.
Plezalec Miha (cisto levi)
Miha je seveda vecino casa prebil na mini farmi, kjer so otroci lahko bozali zajce, kokosi, koze, goske,… Seveda mu ni bilo dolgcas, poleg velike ljubezni do zivali se je kar zaposlil, ter nosil naokoli manjsim otrokom zivali in jim razlagal, kako jih pravilno bozas,…, tako, da so nekateri mislili, da je sin kmeta, ki je zivali pripeljal.
Sara na plezalni steni (na sredini)
Pa se Samo (cisto levi, na vrhu)
Seveda ni manjkala hiso strahov
in hobotnica,… in seveda polno hrane in pijace. Tako smo prebili cel dan. Sara je seveda naokoli tavala s svojimi sosolkami. No navozili so se za celo leto, saj so z vozovnicami, ki smo jih za 25 AUD po otroku kupili v predprodaji imeli neomejeno vozenj in zabave.
In ker se zakljucuje sezona nasega najbolj popularnega sporta footy-ja , smo seveda v soli imeli se Footy parado.
Obalna straza (kopenski pes na prezi za morskim psom)
Mihec kar ne more docakati, da se temperature, ki so letos res rekordno dolgo vztrajale pri nasih zimskih temperaturah dvignejo na kopalne.
Seveda, ko se oblaki odmaknejo soncu se martincki hitro spustijo v grelno pozicijo.
Pa malo grenivke za osvezitev. V ozadju se ze vidi nasa prva domaca solata.
No pa se malo od blizje. 
In, da je nasa druzina kompletna, je tudi Miha docakal ocala. Seveda je pri Mihecu to cisto nasprotje, kot pri Samotu, ki mu je ocala od zacetka bilo narodno nositi. Miha si jih je zelel in je sedaj ves srecen in ponosen, da jih tudi on ima za branje, gledanje TV,…
In koncno smo prejsnjo nedeljo docakali kopalne (no za tiste bolj hrabre) temperature.
No za tiste, ki tega ne veste, prejsnjo soboto je bil tudi veliki finale Footy-ja, ki se je v stadionu MCG , na veliko razocaranje preko 100.000 glave mnozice navijacev, iztekel neodloceno, saj po pravilih AFL v finalu ni podaljskov. Tako bodo finale ponovili to soboto. To se je v celotni zgodovini Footy-ja pred tem zgodilo le dva krat. Seveda je vrocica zajela tudi nas in plaza je prav idealen prostor za taksne vragolije.
Nekaj utrikov s tega neodlocenega finala.
V ozadju se ze vidi nas novi pomol, ki bi naj bil koncan ob pricetku uradne kopalne sezone.
