sobota, 19. januar 2008

Prvi izlet v Melbourne-CBD in zivalski vrt

Po prvih dveh tednih tu doli smo se koncno odpravili na nas prvi izlet v CBD (center Melbourna). Prej enostavno nismo nasli za to ustreznega casa. In tako vidis kako cas hitro mineva, malo gers na plazo, pa malo v kaksen trgovski center raziskat kje se bolj splaca kaj kupiti, pa spet na kaksna nova igrala, pa urediti zadeve z najnujnejsim: bancni racuno, prijavit nas za TFN (davcne stevilke) in zdravstveno zavarovanje (Medicare), pa seveda avto smo morali kupiti (izbira je res velikanska, a zato odlocitev nic ni lazja, vec o tem si lahko pogledate na npr. http://www.carguide.news.com.au/), saj brez njega tu doli res ne gre, pa malo se peljes pogledat po bliznjih naseljih, da malo dobis obcutek kaksne so kje lokacije in kaksno ustrezno hiso za najem pogledat, pa dnevi minejo, da zvecer samo se v horizontalo pades. In tako sploh ne opazis, da sta mimo ze dva tedna, ce malo vmes ne pogledas na koledar. No in tako smo si naslednja dva dni rezervirali za izlet v CBD in seveda v zivalski vrt, da po dveh tednih le koncno vidimo center mesta v katerem zivimo in se kaksnega kengoruja in ostale avstralske zivali. Nazalost je Melbourne res ze toliko casa na tem velikem koncu poseljen, da v naravi teh zivali ne srecas, zato je treba v Outback (avstralsko podezelje) ali pa v zivalski vrt in temu podobne farme.
Pozdrav izpred cvetlicne ure v Melbourn-CBD, oz. tocneje Queen Victoria Garden (park kraljice Victorije), v ozadju pa je spomenik kralja Edwarda VII.
Spomenik kraljici Victoriji v prelepi modrini avstralskega neba.No pa gremo se do reke Yarra, ki tece skozi strogi center.
Ob reki Yarra, pa veslaci in turisticne ladjice, v ozadju lunapark. Ljudje uzivajo soncne zarke ob reki Yarra, desno so nanizane stavbe raznoraznih veslaskih klubov.Miha pred avstralskim tovornjakom, ki smo ga srecali v strogem centru Melbourn-CBD-ja. Na mostu za pesce do zelezniske postaje. Mmmm, sladoled v CBD-ju je pa res dober!Joj, ze spet se moramo slikati.

Malica v parku (lubenica in keksi).

Policaja na konjih pred parkom kraljice Victorije. Seveda veljajo tu doli tudi za konje vsa pravila na cesti isto kot za avtomobile in ostale cestne udelezence.

V ozadju Eureka Tower, trenutno najvisja stanovanjska zgradba na svetu (300m visok, 92 nadstropij in 560 apartmaji + seveda ostalo). Si lahko zamislite, da zivite v 92. nadstropju, vau kaksen razgled, upam, da nimajo straha pred visino ali morske bolezni, koliko pa taksen apartma stane pa trenutno bolje, da ne vem.

Ob kipu metalca kladiva v parku kraljice Victorije, v ozadju neboticniki v CBD-ju.


Po cestah Melbourn CBD-ja.Ceprav ima Melbourne vec kot 3,5 milionov prebivalcev in se razteza ca. 80km po obalah port Phillip Bay-a, tudi ko si v samem strogem centru mesta ne dobis nekega pravega obcutka, razen seveda modernih neboticnikov, ki se bohotijo v nebo, da si v kaksnem velemestu. Ceste so res siroke, a ob njih so aleje dreves, na vsakem vogalu je neki park, ceprav je na cesti polno avtomobilov, ti nihce ne trobi, ce si malo zgubljen pri iskanju pravega voznega pasu, vsi vozijo po omejitvah. Sicer pa tudi razen v samem CBD-ju sploh ne vidis nekih visokih zgradb, vsi (razen resnicno skrajne manjsine) tu zivijo v hisah v okoliskih naseljih. Seveda tudi, kot se za Aussie style of life spodobi tu tudi nihce ne hiti. V glavnem v vsakem primeru velja "no worries".

No seveda naslednji dan smo se se enkrat odpravili v center mest na ogled zivalskega vrta, saj se obojega naenkrat ne da pogledati v enem dnevu. V zivalski vrt smo prisli nekaj po 10-h in smo si do 17-h, ko ga spet zaprejo ravno uspeli vse v miru pogledati. No v glavnem ob vseh raznoraznih zivalih, ki jih poznamo iz drugih zivalskih vrtov smo koncno le videli tudi najznacilnejse predstavnike tega kontinenta.

Kenkoruje, ki sto nas le radovedno opazovali


Pa emu in se en kengoru pri pocitkuPa koala, ki je bila prelena, da bi v nas objektiv posvetila vsaj en majhen pogled.Vmes smo se seveda malo okrepcaliTo pa je kookaburra, smejoci se pticPa majhni pinguini, ki zivijo na jugovzhodih obalah Avstralije. Zelo poznana je parada teh malih pinguinov na Phillip Island, ca .50km zracne linije juzno od nasega trenutnega bivalisca (Penguin parade, http://www.penguins.org.au/)
Pa se nekaj kalorij s cokoladnega sladoleda, da bomo lazje pocakali na kosilo po poti domov.

četrtek, 10. januar 2008

Pricetki raziskovanja bliznje okolice in prvi nakupi

Glede na najine otroke smo si seveda nase cilje tu doli za prvi mesec zacrtali precej komot, da jih ne bi ze na zacetku preobremenila, pa tudi nama je tako lazje. Tako, da velik del casa prebijemo na plazi in raznih igralih, ki jih seveda imas tu doli v izobilju in to seveda prostorna in z raznoraznimi tobogani, plezali, itd.

Seveda, smo ob prvem nakupu hrane, da smo si lahko kaj skuhali sli prvo nabaviti tudi nekaj najnujnesih igrac za na plazo (tovornjake in bagerje, pa lopatke), saj smo na letalo s seboj vzeli le manjse igrace, ostalo, kar pa je prezivelo selekcijo (kar nismo pred odhodom prodali ali razdelili,...), pa smo zapakirali v nasih 8 skatel ob ostalih knjigah, igracah, CD-jih, pa pac vse krame in cakajo pri Tininih starsih na odpremo, dokler si tu ne najdemo ustrezne hise. Nakup smo seveda opravili v enem od mnogih trgovskih centrov, ki jih je v Melbournu in njegovi okolici vse polno. Seveda, ko smo koncno dovolj zapravili je bil problem najti avto. A po ca. 1/2 urnem iskanju in pomoci prijaznega varnostnika nam je le uspelo najti nase parkirisce. Ja mariborski Europark je med vecjimi, ki smo jih bili vajeni do sedaj, a tu se lahko primerja s tistimi manjsimi.

Plaze so v tem predelu, ki smo si ga mi nekako izbrali za naso ciljno destinacijo, to je juzno od CBD-ja, pa nekje do Frankston-a (40km juzno od CBD-ja) res idealne za otroke in zabavo na plazi. Na vsej tej na pogled neskoncni plazi je mivka. Voda je nizka, z vmesnimi sipinami. Hodis 15m po vodi in je koncno toliko globoko, da bi za silo lahko zacel plavati, pa cez par metrov spet nasedes na sipini, da ti je voda le do kolen. Ja za plavalno globino se ravno nahodis, da jo dosezes.
A tudi to pride prav poleg brezkrbnemu otroskemu igranju, se za nemoteno uzivanje fish&chipsa ali podobne malice. Ce se tega lotis na plazi te takoj zavohajo muhe, ki so tu doli prav aussie styl. Med nadlegovanjem se ti vsede npr. na notranjo stran soncnih ocal, pa pihas gor, da bi se je znebil, a ti to rata sele, ko vzames ocala dol in jo res konkretno odzenes z roko. Pa se prvo cudis, ko si ljudje prinesejo fish&chips in gredo z njim 20m metrov v vodo, kjer jim je voda do kolen in ga lepo v miru pred muhami ob klepetu pojejo. Tu tudi ni nekega straha pred raznimi pozresnimi ribami (morski psi, ipd.) saj jih na teh obalah, kot so nama povedali domacini baje zaradi nizke vode previloma ni. Sicer pa velja tu doli pravilo, da nikoli ne plavas sam in predalec (kot smo si to lahko privoscili na Jadranu) in seveda je priporocljivo, da upostevas navodila obalne straze.

Vmes pa seveda na igrala, da se starsi malo odpocijemo in lahko v miru poklepetajo, otroci pa dalje kurijo svojo neskoncno energijo.




Seveda smo ob prvem nakupu nabavili tudi tu doli zelo pomembno zascito pred soncem. Razen kvalitetnih soncnih ocal, ki smo jih nabavili se pred odhodom iz SLO seveda kvalitetne soncne kreme in seveda se klobuke. Teh stvari se res ni splacalo s seboj vlaciti, saj imajo tu res bogato izbiro, predvsem prilagojeno tukajsnjim razmeram. Zelo veliko se tu doli uporabljajo soncne kreme Skin Health , ki so izdelane pod imenom The Cancer Council Australia. Kdor ima namen tu doli okoli hodit si lahko vec pogleda na (http://www.skinhealth.com.au/).

Pa vmes seveda se kaksna malica.
Ja nas Samo je koncno izgubil svoj prvi zob (cez dober mesec bo star 7 let). Seveda zgubil ga je v morju, tako, da bo morala zobna miska vzpostaviti vezo z ribami.
Med tem smo opravili tudi nas prvi obisk Ikea-e tu doli. Ja treba je bilo nabaviti vso najbolj nujno kuhinjsko opremo (jedilni pribor, posode, kozarce,...), pa posteljnine, brisace,... saj smo prvi teden preziveli v bungalovu, ki smo ga najeli turisticno. Ta je bil z vsem tem opremljen. A prijazna usluzbenka na recepciji nama je med pogovorom povedala za moznost najema bunagalova "residental", dokler si pac ne najdemo ustrezne hise. To je precej ugodneje, a nazalost ti bungalovi niso opremljeni z drugim razen s kuhinjo (stedilnik, hladilnik) ostalo pa je tvoja stvar.

Tina v polnem elanu s svojimi novimi piskri in ostalo kramo iz Ikea-e.


V prvem tednu smo praznovali ze tudi Sarin rojstni dan. Torta, ki jo je kot je pri nas obicajno spekla Tina, je sicer oblikovno bila improvizirana (oblike pekaca), saj v teh prvih 3h dneh se nisva uspela najti ustreznega modela za torte, a zato je bila iz zazeljenih sestavin in najpomembneje-dobra. In imeli smo se fajn. Ker je nas bungalov malo tesen za zabavo, so nas povabili prijatelji, ki so prisli sem dol z Maribora 4 mesece pred nami tako, da smo praznovali pri njih.

Seveda sem tudi jaz dobil svojo igracko - naso druzinsko kucijo, da bomo z njo lahko dovolj udobno, ko se bomo vsi not zbasali, raziskovali naso bliznjo in daljno okolico. Ja Rent-a-car je bilo treba cimprej vrniti, je kar draga rec. Ja za razmere tu doli zmeren avto (V6, 3.0, 150kW, 4WD, seveda automatik). Mi je prodajalec rekel, ja ta je bolj "economy" motoriziran, pa sem rekel, ja sem ze opazil, saj tu ima vsak avto nizjega srednjega razreda 2.0 motor in je kaj ustreznega za 5 clansko familijo ravno treba iskati, da je vsaj manj kor 4.0. Bencin je sicer res tu doli cenejsi, kot v Evropi. Liter pride nekje 1,30 AUD, to je ca. 0,8 EUR (1EUR=1,6AUD), ce pa pri placilu prilozisa se racun (kot npr. pri nas Merkator) pa imas se ca. 4 cente/liter popusta. Je pa odvisno kateri dan tankas. V ostalih dneh razen torka in srede je cena nekoliko visja. Zelo pa je popularen plin, ki te stane le pol te cene, pol pa se lahko vozis z V8, ipd.

Pa se en utrinek s plaze. Ja to pa je sencnik po australsko. S stirimi klini, sicer v mivko, da ti ga veter ne obraca ali dvigne, seveda, za normalne veterne okoliscine, saj so klini le v mivki.

četrtek, 3. januar 2008

1 dan v nasi novi prihodnosti



Po prvi noci, no kolikor je pac od nje se ostalo, da smo se ujeli nas prvi zajterk v Down Under, so me otroci in Tina cakali z nasim kupom prtljage kar v recepciji hotela, saj smo medtem ze morali sprazniti naso sobo,
jaz pa sem se seveda odpravil po nas Rent-a-Car, ki sem ga po internetu seveda ze v naprej rezerviral se iz SLO. Ker sem imel zaradi nasega kupa prtljage pomisleke, sem seveda rezerviral najvecje kar sem dobil, seveda sem razmisljal Evropsko. A nic hudega, do Dunaja smo se morali peljati z dvema do stropa napolnjenima avtomobiloma, no tu pa je veliko res velikansko in ko sem vse not zlozil (na poti nam seveda niso izgubili nobenega kosa prtljage), je bilo vse v prtljazniku in to pod nivojem oken. Seveda sem se zagnal proti napacnim vratom in ko sem se ze skoraj vsedel - ups volan je na desni. Ja boste rekli, sem pa res bumbar, saj vsi vemo, da cel svet vozi po "napacni" strani, le Anglezi pa seveda Avstralci in se par cvetk ne. A ko se s tem dejansko srecas, ti nagon se vedno sili v napacno smer.
In tako smo se koncno podali na naso pot do nasega bungalova, oz. Caravan Parka-a, ki sem ga seveda tudi vnaprej rezerviral se pred odhodom iz SLO, ki lezi ca. 30km juzno od CBD-ja (CBD = center Melbourna) + seveda ca. 20km od letalisca do CBD-ja, saj Melbournsko letalisce lezi na severnem koncu mesta. Kogar zanima moznost taksen nacin bivanja tu doli si lahko vec pogleda na http://www.totaltravel.com.au/travel/australia/caravan. No ker me je seveda prijazni gospod pri najemu nasega Rent-a-Car-a opozoril, da se lahko pri nasi poti skozi CBD izognemu placljive avtoceste, kar sem seveda, en skrt kot sem, hitro zagrabil, moja ze v SLO nastudirana pot ni vec cisto stimala.
In tako smo ob bralnih sposobnostih avtokarte moje boljse polovice in seveda ob mojem lovljenju pravega voznega pasu, tu vsi vozijo po levi in tudi volan je na desni, pa levo bocno ogledalo je naenkrat 1,5m dalje stran kot si navajen, pa ko si na 4pasovnici na cisto napacnem pasu, dobro, da vsaj sonce tu tudi vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu, ce se ze vozimo po nasprotni strani "in hodimo z glavo navzdol", tako da sem po ca. 40km le spoznal, da nekaj z naso smerjo ne stima. In glej ga zlomka, na oni strani ceste je trgovski center. Naredime en U-Turn, kot temu pravijo tu in hitro v prvo Multimedijsko trgovino, po nasega novega druzinskega clana - navigacijo!
In tako smo ob "prijaznem" glasu nase navigacije lepo turisticno opazovali okolico ob nasi nadaljni poti in koncno prispeli v nas Caravan park. Seveda smo si prvo privoscili eno tipicno avstralsko kosilo - Fish&Chips, nato pa omagali k popoldanskemu pocitku.
A seveda, dan se ni bil pri koncu, manjkalo je se najnujnejse - na plazo !

Ceprav je tu v tem casu poletje, je vreme ta dan bilo cisto naklonjeno nam. Dopoldan je bilo soncno, popoldan rahlo oblacno, a le prijetnih ca. 25˙C. Ja prejsnja dva dneva sta bila dobrih 10˙C visja. Ja ce prides iz zimskega mraza ti prevelik temperaturni sok ravno ne pase najbolj.

No in seveda sledilo je - Juhu morje, teniske v roke in da vidimo ce je tudi tu morje mokro?!



No tu je se nas prelepi prvi soncni zahod tu doli in nas 1 dan smo pocasi zkljucili.

sreda, 2. januar 2008

In koncno polet v naso novo prihodnost

In koncno smo se dvignili nad snezne oblake, ki so nam nazalost onemogocili, da bi si Stari Kontinent pred odhodom ogledali se s pticje perspektive. A nic ne de, tudi pogled skozi okno nad oblaki na visina 10.000m je nekaj posebnega. Prvi del leta je med igranjem igric, gledanjem filmov, poslusanjem galsbe, pa seveda vmesnimi prigrizki in dremanjem minil prej kot smo pricakovali. In Novo Leto 2008 smo pricakali na letaliscu v Dubaju. Zanimiva dogodivscina, ko prides prvic v svet neke cisto druge kulture, sploh za tiste, ki te moznosti, razen iz TV prej dejansko niso imeli. Seveda nic slabega ne mislim s tem, a dejansko vidis, da so dolocene vrednote iz nasemga tako imenovanega "zahodnega sveta" tukaj vrednotene cisto drugace. Glede na to, da je seveda bilo sredi noci in da v muslimanskem svetu pricnejo novo leto kasneje, tu ni bilo nekega posebnega novoletnega vzdusja, kot smo to obcutili pri odhodu z Dunaja, kjer je bilo nase letalo le 2/3 zasedeno, a zato je bilo v Dubaju vse polno ljudi, ki so kupovali ali se sprehajali po letaliskih trgovinicah, ali pa enostavno legli k nocnemu pocitku, seveda kar na tleh, bosi, z obuvali ob sebi. Nato smo v nabito polnem letalu nadaljevali nas zivljenski let z vmesnim postankom za dotakanje goriva v Singapurju in koncno pristali v Down Under z majhno zamudo nekaj po drugi uri zjutraj, 2. januarja 2008.

Nas Boing 777-300 na katerega smo prestopili v Dubaju.
Juhu in koncno z nasim kupckom prtljage na Avstralskih tleh !

Po vseh letaliski in carinskih formalnostih smo nato koncno malo pred cetrto uro zjutraj pristali v hotelu v neposredni blizini letalisca.

torek, 1. januar 2008

Pozdrav vsem bralcem tega spletnika

Smo mlada 5 clanska druzina, ki se je odlocila iz prijetne okolice Maribora se odpraviti na drugi konec sveta in tako v dezeli tam doli, ali kot ji pravijo Down Under, oz. Avstralija priceti svoje novo zivljenje v "Aussie styl of life". Za tiste, ki ne veste kaj je to, to je avstralski nacin zivljenja. No seveda se ta ideja ni pojavila kar kot strela z jasnega. Sva se pac nasla skupaj dva primerka, ki sva ze iz svojega otrostva vsak po svoje imela v sebi neko skrivno zeljo po zivljenju nekje drugje. In po neprestanem iskanju neke moznosti, v ozadju vsakodnevnega dogajanja, se nama je nekega dne le pokazala realna moznost in tako sva se odlocila za ta velik korak. Seveda je zato bilo potrebno mnogo truda in cakanja na nove in nove zahteve migracijskega oddelka od tam doli, ki sva jih seveda dobivala preko nasega migracijskega agenta. A cakanje in trud se je splacal. 17.12.2007 smo dobili odobreno naso stalno vizo za Avstralijo in seved takoj rezervirali prve mozne letalske karte za Melbourne. Tako smo na Silvestrovo 31.12.2007 ob 15:05 zapustili stari kontinent.
Da bi svojim prijateljem, znancem, pa se posebaj nasim sorodnikom, ki smo jih pustili za seboj na onem koncu nasega lepega planeta in vsem tistim, ki jih zivljenje in seveda nasa pot tu doli zanima, je nastal ta blogg-spletnik, v zelji cimboljse mozne izmenjave vseh moznih informacij, ki jih bomo seveda podkrepili s cim vec fotografijami.