Praznovali smo Samotov sedmi rojstni dan.
Skupinsko sestavljanje darila.
Samo in njegov novi zmajevski Lego grad.
Sara je pomagala mamici pri pripravi Samotove torte.
Ja nasa zgodbica z internetom tu doli je bila pa prav naporna. Takoj, ko smo podpisali najemno pogodbo za naso hisko sem ze prvic sel vprasat za moznost interneta, da bi do takrat, ko se bomo vselili ze vse imeli porihtano, saj je bilo se 14 dni casa in kot so me vsi opozorili so bolj pocasni (traja 2-3 tedne). A ni bilo neke srece, ces, da ima se lastnik prijavljen internet na tem naslovu in se lahko na novo prijavim, komaj ko se on odjavi. Seveda bo to takrat, ko se bo izselil in mi vselili. Pa sem mislil, o.k., ce so ze tako na easy, da ne morejo zdaj, pa se oglasim, ko se vselimo. Za do sredine februarja sem tako se imel placan wireless dostop v nasem caravan parku. Pa se bom pac vsak vecer peljal tja pogledat, ce je kaj novega v nasem mailbox-u. Tak je to, ko dandanes niti spat vec ne znamo it brez interneta.
No, ko smo se koncno vselili sem v dobri veri sel spet tja. Seveda spet ta nacin zbiranja tock, za dokazovanje kredibilnosti, saj sem zelel paket, ki je vezan na 24 mesecev (kot to poznamo v SLO). Prvo je izgledalo vse o.k., saj sem v bistvu imel vse, razen rednega dohodka, saj se nisem delal, a imel sem potrdilo banke o mojem financnem stanju, ki je bilo konkretno, saj smo pred odhodom iz SLO prodali naso hiso. Naknadno so mi nato javili, da ces ker nimam rednega dohotka so mi zavrnili. In zacel se je ples. V dobri veri, da bodo takoj uvideli napako poklicem tja, prijaznamu usluzbencu razlozim, da so ocitno naredili napako, saj so spregledali moje financno stanje, ki je konkretno vecja varnost, kot ce bi slucajno ze imel sluzbo, ki jo lahko ze jutri zgubim. Ko mu vse obrazlozim me seveda veze dalje, tam zgodbico se enkrat ponovim in po tretjem poskusu mi zagotovijo, da bodo zadevo uredili, naj jim po faksu le se enkrat posljem vsa dokazila in me bodo poklicali. Seveda sem vmes tudi preveril moznosti pri konkurenci, pa ni razlike. No minila sta dva dneva in nic. Klicem seveda tja in spet se je pricelo neskoncno prevezovanje in seveda vsak te prijazno vprasa kako ti lahko pomaga, ko mu vse razlozis pa te prijazno veze dalje. Na koncu sem se ze sam sebi zdel butast. Ker sem pac neskoncno vstrajen, oni pa propagirajo, da so naj naj operater in vsak s komer sem se pogovarjal mi jih je predlagal, a nismo prisli dalje kot, da sem svojo zgodbico povedal ze vec kot 10 prijaznim usluzbencem in pokuril cel kup denarja, seveda do koga visjega telefonsko ne prides sem sel direktno v njihovo najblizjo poslovalnico. No tisti, ki me poznajo vedo kako je, ko mi nekaj res prekipi. Komaj sem se drzal nazaj, da jih ne bi vseh pozrl. Prides v tujo drzavo na novo pa jim ze moras solit pamet. In seveda, ko sem jim prijazno napel njihove zaspane mozgancke, so me le koncno zvezali z nekom na visji poziciji, kar je ocitno obicajno nemogoce. Vse sem mu razlozil in spet ces, bo preveril im me poklice nazaj. In tip me je res se isti dan poklical nazaj, da je zadeva urejena, le da mora postopek speljati in mi cez 2 dni vse potrdi. Ces dva dni me tip res poklice in mi potrdi, da nam lahko pridejo cez dva dni (v petek) med 12-sto in 17-sto uro priklopit internet, ce mi to odgovarja. In res v petek 12:05 je njihov tehnik bil na nasih vratih in koncno smo spet imeli redni stik s svetom.
Iz vsega tega nazalost lahko pvzememo, da je to tipicen problem uradnikov v urejenih sistemih. Ce kaj ni vsakodnevno po reglcih, pac ne gre. Vecinoma so ocitno vajeni priseljencev, ki sem pridejo na delovne vize, se pravi ze imajo sluzbo, oz. taksnih z le najnujnejsimi prihranki in seveda svojih domacih problemov z neplacniki. A z dovolj vstrajnosti se vseeno dalec pride.
Koncno smo dobili tudi nase tesko pricakovano pohistvo. Ja to je bilo cisto po Aussie-jevsko. Ko sva narocila so rekli cez 3-4 tedne, a dobili smo po 6-tih. A samo da je. Po 4 mesecih (2 meseca v nasem zacasnem bivaliscu pri Tininih starsih, pa sedaj 2 meseca tu) bova koncno lahko spet normalno "spala" v najini postelji -juhu ! Pa se vmes odpocila na sedezni v dnevni sobi in kaj dobrega pojedla za naso jedilno mizo na normalnih stolih.
Juhu pohistvo je po 6-tih tednih cakanja koncno prislo ! Zdaj pa hitro vse sestavit.
Seveda hitro sestavit spalnico, da ne zmanjka casa do vecera.
Prvi zajterk za naso novo jedilno mizo in stoli
.
Ojla, tu pa vsi skupaj uzivamo.
No od tu pa vam pisem. Kdaj pa kdaj moram tudi kaj delati.
Ja pri nakupu puhistva in seveda vsega ostalega se tu doli res splaca preden se odlocis malo prelistati vse mozne reklame, ki ti jih hvala bogu vstrajno tiscijo v postni nabiralnik.
Ko smo priceli iskati pohistvo smo prva dva dni brezupno prelaufali vse mozno, pa nic pametnega (seveda, da ni predrago) nasli. Nato so nama znanci dali en kup aktualnih reklam, ki bi jih sicer vrgli vstran in naslednji dan smo organizirano vse porihtali. Tu doli se res splaca spremljati akcijske ponudbe, ce ne zelis zapraviti vec kot je potrebno. Redno imajo akcije v katerih ti ponujajo naprimer kar celi paket (dnevna soba, spalnica in jedilnica). Taksen paket smo tudi mi nabavili in placali za vse to skupaj toliko, kot ce bi kupili le eno malo bolj konkretno sedezno garnituro za dnevno sobo (v tej ceni ni bil moj delovni koticek, ki je stal vsega skupaj 360$). Vec si lahko, kogar zanima sam pogleda na
http://www.sydneys.com.au/ ali npr.
http://www.furnituregalore.com.au/ . Isto velja za nakupe razne bele tehnike in ostale krame. Vecinoma se da pri ceni tudi se kaj "shandlati". Npr. pralni stroj in hladilnik sva kupila v isti trgovini in za isto ceno kot akcijske stare modele dobila tiste iz redne ponudbe + 4 leta dodatne garancije in dostavo na dom. Ce koga zanima ves si naj sam pogleda na npr.
http://www.harveynorman.com.au/ ali
http://www.thegoodguys.com.au/.
Ja pa, da ne bi le dopustnisko uzivali in praznili nase prihranke sem sedaj, ko smo se vselili v naso hisko, porihtali vse osnovne birokratske zadeve, dobili internet, zaceli hoditi v solo (seveda otroci) in so tako res dani vsi pogoji za normalen zivljenski ritem, poslal naokoli prvih par prosenj za delo. Najbolj se pri tem splaca gledati v lokalne casopise in seveda po internetu (
http://jobsearch.gov.au/Jobseeker/FindAJob.aspx?WHCode=0,
http://www.seek.com.au/jobsearch/). Ponudba za delo je res velika, seveda ce si pripravljen z delom pokazati svoje zananje in izkusnje. Kot migrant pac moras zaceti kariero zopet nekje na zacetku. A imel sem res sreco. Po enem tednu in manj kot deset poslanih prosenjah, seveda po internetu me je ob 9:10 zjutraj poklical moj sedanji sef, na prosnjo, ki sem jo poslal opolnoci prejsnji dan. In tako sem po prvem pravem razgovoru za delo tu doli ze dobil delo kot vodja vzdrzevanja v firmi, ki izdeluje elektricne zice in kable. Res krasen zacetek. Ker sem pac zelo "handy", v SLO sva s Tino v hisi in okoli nje vse sama delala, sem za zacetek racunal z bilo cim, le da imas prvo sluzbo in nekaj zasluzis. A sem imel sreco in prvo stopnicko preskocil. Tu nikogar nic kaj ne zanima tvoja izobrazba, temvec, le tvoje izkusnje in najbolj reference, sploh ce so avstralske. Se pravi, ko imas enkrat tu doli eno (bilo kaksno) sluzbo, lazje najdes pol tudi bolj kaj po svojih pricakovanjih.
Miha v svojem elementu.
Samo in njegove spremljevalke.
Sara in njene prijateljice.
Ko je bila zabava koncana, pa so vsi vkljucno s starsi, ki so prisli po otroke za seboj vse pospravili in pocistili.
Zajcek nam je prinesel nova kolesa in celade.
Nekaj malega Veliko Nocnega zajterka. Ja nismo imeli casa jajck pobarvat, smo bili prevec zaposleni z kolesi.
Kot se za nase otroke spodobi so najbolj zadovoljni pri ustvarjanju.
Ker je bil ta vikend bolj oblacen smo seveda sli z nasimi novimi kolesi na izlet okoli Seaford Wetlands. To je naravni park - mocvirje polno raznoraznih ptic, ki se nahaja diretno za naso hiso.
Seveda sta nasi dve opici hitro nasli zadovoljstvo.
