Groza, kako cas hitro mine. Moram priznati, da sem se malo polenil, odkar smo uradno postali Aussie-ji. No pomembno se je asimilirati v druzbo v kateri zivis in tega pravila se mi vsekakor drzimo, kjer se le da. Vedno se kaj dogaja in tako je minilo pol leta kot bi trenil. Kakor koli ze, med tem se je nabralo kar nekaj slikic, tako, da bom vse zamujeno objavil v vec delih.
No ker rad uzivam v nasem vrticku polnem lepih cvetov, en lep cvet nase pasijonke.
Sara in Samo sta med tem tudi maturirala v plavalni soli in tako pricela trenirati tekmovalno plavanje.
Pa mene je ujelo naslednje leto.
In docakali smo cudovit letni solski koncertni nastopa Sare, ki je bil na moj rojstni dan. Sara v solskem sinfonicnem koncertnem orkestru.
No par izsekov iz tega cudovitega koncerta.
In bil je lep jesenski dan, dan pred materinskim dnevom, pa smo se odpravili na sprehod v galerijo na prostem McClelland Gallery ,nedalec vstran od nas.
Pri vsaki skulpturi je tabla z opisom skulpture in njenega ustvaritelja. A nekaj posebnega zacutis, ko vidis na tem oddaljenem koncu sveta na tabli napisano tipicno ime iz majhne dezelice na soncni strani alp.
Tina ob Gregorjevi skulpturi.
Ob velikanskih svincnikih
Ja Avstralija je poznana po velikih pajkih, scurkih, hroscih,…
Skulptura reciklaze
Odsluzil je svoje v kriziscu in tako pristal kot skulptura betonskih mest v galeriji.
Temu bi se dalo reci skulptura avstralskega nacionalega sporta .
Maratonec in pujsek
Miki Misek na elektricnem stolu
Gimnasticar v lastni roki
Zanimiva skulptura z zvocnim posnetkom petja tisocih ptic v naravnem okolju in nato iz nenada truscem prometa, ki prezene vse zvoke narave.
Moderne skulpture kengorujev.
Tudi naso mamico je ujelo naslednje leto.
No in to je Tinin najljubsi zajtrk, pecen kruhek s svezim avokadom na Vegemite-u .
Mihec je bil neroden in si je v soli pri igranju footy-ja med odmorom ispahnil ramo in zlomilroko tik pod ramo.
Sara in Samo na plavalnem tekmovanju.
Sara je dobila bronasto kolajno – jupiiii.
No, da ne bo kdo milsil, da tu doli nimamo mraza. Zima nam je pokazala zobe in neko jutro smo imeli cele 2 stopinje celzija, seveda nad niclo.
Moj kvalificirani pomagac, vajenec Samo.
Pa se par slikic s sprehoda za naso hiso.
Golden Wattle , nacionalni floristicni emblem Avstralije,
ki nas sladkosnede vsakic spominja na zanimivo navezavo.
Posast z mocvirja
Mihec na pregledu za njegovo roko v otroski bolnici Royal Childern Hospital . Miha sedi pot velikansko gosenico,
pa perd akvarijem, ki se razteza cez tri nadstropja bolnice.
In tako smo proslavili 722-to obletnico moje rojstne domovine. Istocasno smo gledali footy tekmo v kateri je igral tim za katerega navija Miha - Geelong Cats , katerega kapo in sal si je, kot zvesti navijac ob tej priloznosti nadel.
Sara in Samo na se eni plavalni tekmi. No medtem smo tudi treniranje plavanja opustili. Nazalost se je bilo potrebno odlociti svoje zivljenje povsem posvetiti tej sportni disciolini ali pa soli in se plavanju posvetiti le kot hobi.
Bratev nasih njami grenivk.
In tako smo priceli siriti nase parkirisce za naso pocitnisko hisico na kolesih.
Pa se nasa lepo cvetica in diseca znanilka pomladi v razcvetu.
Samo na regionalni solski nogometni tekmi. Bilo je dezevno in brrr mrzlo, da je celo Samota zeblo, ki celo zimo hodi v solo v kratkih hlacah.
Zakljucna dela siritve parkirisca.
Tako je minila nasa zima. Vec pa sledi v naslednji objavi.
