Prvo seveda en lep pozdrav s farme kjer smo po dobrem mesecu kar smo tu doli koncno tudi lahko bozali in hranili kaksnega kengoruja in ostale predstavnike zivalskega sveta s tega konca. Kdo bi si mislil, da bo trajalo tako dolgo.
Pri vstopu v farmo lahko kupis vrece z naprej pripravljeno hrano in zivali se grebejo za njo kot otroci za cokolado. Ja nazalost je prostor kjer lezi Melbourne ze tako dolgo urban na tako velikem prostoru, da enostavno tu razen seveda vseh moznih ptic, vkljucno s papigami, kaksnega oposuma, manjse kace ali pajka ipd., kaksnega kengoruja ne mores srecati. Za to se moras peljati ali na eno od taksnih farm, ali pa v outback (na podezelje, izven mesta). Zamislite si, da ima Melbourne vec kot 3,5 milionov prebivalcev in razen resnicno manjsine res vsi zivijo v hisah, poleg tega imas se na vsakem koraku neke zelene povrsine (park, sportna ali otroska igrsisca) kaksen prostor je za to potreben. 
Joey, dojencek kengoru, kot mu receje tu doli, z mamico preden je spet pobegnil nazaj v mamino varno zavetje - vreco.
Seveda, ko je bil Joey na varnem (iz vrece mu visita le se noga in rep) se je prisla mamica z veseljem pocartati.
Vse zivali ti dobesedno jejo iz dlani.
Daj, daj sem vreco, sigurno se je kaj not !
"Je mate (mate = prijatelj po avstralsko) tu me cohaj! Uuh kak to pase !"
Pozresni Emu, ki se mu je tako mudilo za hrano, da je Samota v hitrosti vscipnil v dlan. Sicer ni bilo nic hudega, a ko je Samo zakrical, ne vem, kdo se je koga bolj vstrasil.
Uj, daj nehajte se kregat, kdo bo prvi, samo daj ze sem to hrano !
Ja tudi nekaj eleganmce je na tem spodnjem koncu.
Taksnih farm je v Melbournu seveda vec, nekaj jih je celo v samem centru mesta. Ja, ce upostevamo dejstvo, da ima Avstralija malenkost vec kot 4% prebivalstva celotne EU, a je skoraj 2 krat tako velika si lahko privoscimo, da imamo na vsakem vogalu neki park in se ni treba basati v blokovska naselja in se hkrati kengoruji ne sekirajo za nas, ki zivimo v Melbournu.
Joey, dojencek kengoru, kot mu receje tu doli, z mamico preden je spet pobegnil nazaj v mamino varno zavetje - vreco.Seveda, ko je bil Joey na varnem (iz vrece mu visita le se noga in rep) se je prisla mamica z veseljem pocartati.Vse zivali ti dobesedno jejo iz dlani. Daj, daj sem vreco, sigurno se je kaj not !"Je mate (mate = prijatelj po avstralsko) tu me cohaj! Uuh kak to pase !"
Pozresni Emu, ki se mu je tako mudilo za hrano, da je Samota v hitrosti vscipnil v dlan. Sicer ni bilo nic hudega, a ko je Samo zakrical, ne vem, kdo se je koga bolj vstrasil. Uj, daj nehajte se kregat, kdo bo prvi, samo daj ze sem to hrano !
Ja tudi nekaj eleganmce je na tem spodnjem koncu.
Taksnih farm je v Melbournu seveda vec, nekaj jih je celo v samem centru mesta. Ja, ce upostevamo dejstvo, da ima Avstralija malenkost vec kot 4% prebivalstva celotne EU, a je skoraj 2 krat tako velika si lahko privoscimo, da imamo na vsakem vogalu neki park in se ni treba basati v blokovska naselja in se hkrati kengoruji ne sekirajo za nas, ki zivimo v Melbournu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar