Victorian Bushfires - pozari v Victoriji

Grozno ! Do sedaj je v pozarih, ki so izbruhnili preteklo soboto izgubilo zivljenje ze 181 ljudi (stari, mladi, otroci, cele druzine,...). Clovek ostane enostavno brez besed ob pogledu na posnetke, ko so pozari za sabo pogoltnili cela naselja. Mnogi so bili v upanju, da bodo lahko svoje imetje braninil pred pozarom iznenadeni in se niso niti vec uspeli odmakniti, mnoge so pri begu na cesti presenetila podrta drevesa, dim, panicne nesrece in niso uspeli pobegniti grozi. Prebivalci trenutno se ogrozenih naselji se tako vecinoma odlocajo za predcasno evakuacijo, saj si nihce ne zeli doziveti, kar je doletelo kraj Kinglake severovzhodno od Melbourne-a, z vsega skupaj le ca. 1500 prebivalci, kjer je zivljenje izgubilo do sedaj potrjeno 45 ljudi in je bilo unicenih vec kot 550 his. Ja v taksnem primeru bi bili dobri zakoni, ki smo jih imeli v nasi bivsi skupni drzavi, ko bi v taksnem primeru enostavno izvedli prisilno evakuacijo. A, ce se postavis na mesto teh ljudi razumes, da pac vsak zeli cimbolje obraniti svoje imetje, saj odskodnina, ki ti jo povrne zavarovalnica ne more nadomestiti vseh nenadomestljivih stvari, ki jih v tem primeru moras prepustiti usodi. Seveda tu taksnega zakona ni, se sicer tudi cujejo razna mnenja o sprejetju, pa tudi o tem, da se v taksnih ogrozenih obmocjih ne bi smelo graditi, oz. obnavljati naselji. A to je tezko izvedljivo, saj so ljudje navezani na okolico, kjer so ziveli leta ali celo vec generacij. Tako se je tudi zgodilo, da so po pozarih, ki so novembra 2002 ogorzali Sydney, unicena naselja ponovno obnovili in ljudje, kljub, da so podobno katastrofo ze doziveli in se dobro zavedajo nevarnosti zivljenja na teh obmocjih, danes zopet zivijo na istem kosu svoje zemlje. Vsekakor ima poleg navezanosti na svoj kraj, zivljenje na obronkih prekrasnih velikih evkaliptusovih gozdov s stoletnimi drevesi svoj car in tako je krog ponovno zakjucen in clovek se bo dalje bojeval za svoj obstoj z naravo, kot se je ze celo zgodovino clovestva.

JA MI SMO VREDU ! Ti pozari so na naso sreco precej dalec stran od nas, v podrocjih sprostranimi gozdovi, severovzhodno do jugovzhodno od Melbourne-a in v vzhodnih predelih Victorije. Mi imamo sreco, da smo se odlocili za zivljenje ob obali in je med nami in temi gozdnatimi predeli se lep del urbanega naselja, pa se precej ravninskega travnatega (pasniki), vsega skupaj kaksnih 60 km. Na spodnji slikici lahko vidite v modro obkrozeno urbani del Melbourne-a, mi smo kjer kaze rumena puscica in s crno so okvirjena podrocja teh Melbourne-u najblizjih groznih pozarov. S temno zeleno barvo je prikazano tudi obmocje teh lepih velikih pretezno evkaliptusovih gozdov, ki se sirijo preko Canberre vse tja do Sydneya in njegove okolice.Tako, da na sreco tudi, ce v nasem delu kaksen pozar izbruhne je, kot smo vajeni manjsih pozarov z Jadranskega primorja in je hitro obvladljiv in ni primerljiv s temi groznimi pozari, ki so baje celo bili podtaknjeni. Na spodnji slikici so trenutno aktualna pozarna obmocja, ki se jih trudijo ukrotiti profesionalni in prostovoljni gasilci iz vseh koncev, celo iz Nove Zelandije, od vceraj pa jim je na pomoc priskocila se vojska. Vec sprotno aktualiziranih informacij si lahko pogledate na http://en.wikipedia.org/wiki/2009_Victorian_bushfires .

Pa se kratka razlaga k tem v zgodovini Avstralije najhujsim pozarom. Ali se nam narava mascuje za nase malomarno ravnanje z njo ali ne se veliki ljudje ne morejo dogovoriti in se tudi ne bodo nikoli uskladili, dokler bo denar vladal svetu. Jaz sem seveda preprican v to, da kakor nas je narava ustvarila, nas tudi kroti in se nam mascuje, oz. se sciti pred tistimi, ki zelijo biti mocnejsi od nje, s svojim orozjem, kot so naravni ekstremi (prekomernimi tajfuni, poplavami, sneznimi metezi, cunamiji, vrocinskimi vali,...).

Tako smo imeli predzadnji teden v Januarju se cisto obicajno poletno vreme s temperaurami okoli 30°C. 28. januarja pa je prisel topel val iz notranjosti in v centru Melbourne-a so namerili 43,4°C. Cisto obicajno za Melbourne je, da taksen topel val z vrocim severnim vetrom iz notranjosti in zelo nizko vlaznostjo pod 10% traja par ur ali le del dneva, nato se veter obrne in pripiha z juznega oceana in v roku pol ure temperatura pade za kaksnih 10°C. Zato tudi poznavalci vremena v Melbourne-u pravijo "ce ti vreme trenutno ni vsec pocakaj deset minut pa ti mogoce bo", oz. "vedno imej pri sebi tudi jopico". A tokrat ni bilo tako, naslednji dan so namerili 44,3°C, tretji dan pa za le 1/2°C manj, kot je bilo namerjeno rekordnega 1939 leta, namerili so 45,1°C. No nato je koncno le prisla ohladitev in imeli smo zopet normalne poletne temperature okoli 30°C. Za preteklo soboto (7. februarja) pa so napovedali splosno pozarno nevarnost, saj je bil zopet napovedan vroc dan z mocnim suhim severnim vetrom. In namerili so od kar se tu doli sledi merjenje temperature rekordnih 46.4°C. A ta dan je bil temu cisto obicajen. Okoli 11h dopoldan je pricel pihati vroc veter in temperatura se je v trenutku dvignila in kot napovedano je ob 6h zvecer prisla ohladitev, s celo par vzorcnimi deznimi kaplicami, nevihto ponoci in dopoldan dezevno nedeljo z le 23°C.

Tako so bili preteklo soboto pogoji za pozar idealni, vse suho, s prvo mocnim vrocim severnim vetrom, nato se je veter obrnil, kar je zopet otezilo delo gasilcev, sicer se je ohladilo, kar je malo pripomoglo in veter se je malo pomiril, a ko gori taksan masa gozda se temperature dvignejo blizu 1000°C in ohladitev kaj dosti ne pomaga. Posebnost tu doli pa je se v tem, da so to pretezno evkaliptusovi gozdovi z visokimi drevesi in ker so evkaliptusovi hlapi vnetljivi se pozar siri v bistvu nad krosnjami s pomocjo vetra z veliko hitrostjo in nato gori navzdol, zaradi velike vrocine pa se pride do ucinka pozarnega viharja, ki vse skupaj se nekontrolirano pospesi.