Zopet smo se malo potepali po tej cudoviti dezeli. V teh dvanajstih dneh smo prevozili 4000 km in videli mnogo zanimivih krajev, spoznali njihovo zgodovino, cudovito naravo in njen raznovrst in enkraten rastlinski in zivalski svet.
Celoten plan smo po poti sicer malo spremenili, saj smo prvo planirani se vracati preko Adelaide, tam obiskati prijatelje in nadaljevati pot ob obali do Mount Gambier in Warrnabool in nato po notranjosti do doma. A nazalost nam je zmanjkalo casa ob toliko zanimivostih in tako smo se domov vracali po isti poti in si tako ogledali se nekaj zanimivosti za katere nam je na poti gor zmanjkalo casa.
Pot nas je prvo popeljala do Mildure , mesta, ki lezi na severu zahodu Victorije na meji z New South Wels-om. Ta predel je predvsem poznan po pridelavi citrusov in grozdja, po poti do tja pa predelih z neskoncnimi zitnimi polji.
Nekaj slikic s poti do Mildure
Manjsa solarna elektrarna
Zanimivi oblacki in neskoncna zitna polja
No, ker smo se pocasi priblizevali Milduri, oz. vstopali v to kraljestvo citrusov in grozdja, ter seveda tudi ostalega sadja in zelenjave, so se ob cesti pojavili znaki, ki opozarjajo na prepoved vnosa sadja in zelenjave v to podrocje, da se s tem omeji vnos skodljivcev iz drugih predelov. Ta predel, se sicer imenuje tudi Sunraysia . No, ce koga zanima kaj vec o teh omejitvah in kaj je in kaj ni dovoljeno vnasati v ta obmocja naj klikne tukaj za podrocje Sunraysije in tukaj za celotno Avstralijo.
Po poti smo nateli na se na eno velikih avstralskih ikon Big Lizzie , velikanski 45 ton tezak traktor, ki ga je gnal enocilinderski motor z mocjo 60 konjskih sil , maksimalno hitrostjo 3.2km/h in obracajnim krogom 61m. Njegov lastnik Frank Bottrill ga je izdelav v 12 mesecih leta 1915 v Melbourne-u in je v zacetku leta 1916 z njim krenil z Melbourne-a na svojo zacrtano pot proti Broken Hill-u, z namenom prispeti tja v zacetku leta 1917. Sluzil naj bi kot nadomestilo kameljih karavan za prevoz tezkega tovora (volna,…) po pescenem terenu. Do cilja nikoli ni prispel, saj so mu zaradi njegove teze pot preprecili naplavljeni bregovi reke Murray. Preckati jo je neuspesno probal pri Echuci , Swan Hillu in nazadnje oktobra 1917 pri Milduri. Ker v vsem tem casu ni uspel zasluziti niti enega penija je opustil svojo idejo prevoza teskih tovorov in pricel iskati delo na tej strani reke Murry. Tako je s svojo Big Lizzie leta 1920 dobil delo ciscenje terena pri gradnji mesteca Red Cliffs. Ko je svoje delo v tem kraju leta 1924 koncal je svojo pot v iskanju vec dela ciscenja terena nadaljeval v zahodno Victorijo. Leta 1938 je njegov motor bil prodan in bil do leta 1942 uporabljen v kraju Pyramid Hill za pogon lomilcev kamna. Leta 1971 je okrajni komite Red Cliffs-a odkupil Big Lizzie za restavracijo kjer je od leta 1988 ponosna krajevna atrakcija z eno svojih dveh prikolic.
Po slabih 600km smo tako prispeli v Milduro , prestolnico Suraysi-je in razprli nas potujoc domek.
Pa se ena zanimivost o nastanku tega mesteca. Prvotno je Mildura bila veliko posestvo ovcjereje. Velika susa v Victoriji v letih 1877 do 1884 je prisilila takratnega victorijskega ministra za vodo, da je obiskal takratna namakalna podrocja v Kaliforniji. Tam je spoznal strokovnjaka na tem podrocju, ki je nato leta 1886 prisel v Avstralijo in podrocje takratne Mildure ob reki Murray izbral za izgradnjo namakalnega sistema. Z Victorijsko oblastjo je sklenil pogodbo, da bo v naslednjih 20 letih vlozila v ta namen najmanj 300000 funtov v stalnem ispopolnjevanju tega podrocja in tako se je rodilo mesto Mildura in to kraljestvo citrusov in grozdja – Sunraysia, ki se danes ob reki Murray razteza vse od podrocja okoli Swan Hill-a, na obeh bregovih reke Murray, v Victoriji in New South Wels-u. Tako ta predel v svoji topli in skoraj neprestano sonci suhi klimi danes pridela priblizno 80% vsega gozdja in citrusov v Victoriji in seveda veliko ostalega sadja in zelenjave.
Naslednje jutro smo naso pot nadaljevali proti Broken Hillu.
Pogled na Mihecova sanjska plavajoca bivalisca na reki Murray.
Tako smo prispeli v Orange World (Svet Citrusov), ki se nahaja 8 minut voznje severno od Mildure. Prvo popili svez hladen pomarancni sok in se z vlakcem peljali po tem posestvu na poucno turo o pridelavi citrusov.
Poleg citrusov imajo na posestvu tudi avokadote in granatna jabolka.
Med 30 razlicnimi vrstami citrusov, ki jih imajo na tem posestvu je seveda tudi nekaj posebnezev, kot citrus v obliki prstov na roki.
Iiii, poglej nase grenivke
Poleg zanimivih informacij o citrusih in njihovem gojenju smo tukaj spoznali tudi naso zadnjo pridobitev - lupilec citrusov, ki ga sicer izdelijejo v Melbourne-u (ne made in China).
Po dobri uri smo nato nadaljevali naso pot proti Broken Hill-u.
Tako smo po priblizno 300km voznje prispeli v Broken Hill, ki je nastarejse se zivece rudarsko mesto v Avstraliji. Tukaj je najvecje nahajalisce srebra, svinca in cinka na svetu. Mesto imenujejo tudi Silver City (Srebrno Mesto) in Capital of the Outback (Prestolnica Outbacka). Broken Hill je z vseh strani obdan s pustinjsko pokrajino in je tako tudi precej izoliran od ostalih mest, s suhim pustinjskim podnebjem in poletnimi temperaturami v zgornjih 40-ih stopinjah celzija. Mesto je nastalo leta 1883 z zacetkom izkopavanja rude. Tukaj se je leta 1885 kot zdruzenje vec manjsih rudarskih podjetji tudi rodila ena danes najvecjih rudarskih druzb v svetovnem merilu BHP-Billiton , takrat Broken Hill Proprietary Company. V 125 letih rudarjenja je na tem podrocju, katerem rudna zila je dolga priblizno 8 km in globoko 1.6 km v dnevnih in podzemnih kopih izkopali priblizno 300 milionov ton rude in danes je Broken Hill eno izmed mest z najdaljsim neprekinjenim rudarstvom na svetu.
Kot obicajno smo se prvo ustavili v turisticnem informacijskem centru, izpopolnili nase potrebe informacije o zanimivostih, razprli naso potujoce domovanje v Broken Hill Turist Park , nekaj pojedli in se podali na ogled cudovitih skulptur iz pescenjaka v soncnem zahodu.
Tipcno avstralsko, vstopnino ($5 po odrasli osebi, $2 po otroku, zastonj za predsolske otroke) za ogled teh skulptur in te zivece pustinje na vspetini na sredi pustinje placas na vstopu: - iz zaboja vzames paket, izpolnis svoje podatke, odtrgas odrezek, denar in svoje podatke das v prilozeno kuverto, vse skupaj vrzez v nabiralnik in odrezek vtaknes za vetrobransko steklo.
Vsekakor najprimernejsi cas za oged teh 12 skulptur je ob soncnem zahodu. Za izdelavo teh skulptur so na to mesto pripljali 53 ton pescenjaka iz priblizno 200km oddaljene Wilcannie in povabili mednarodne in avstralske umetnike, ki so leta 1993 na licu mesta izdelali te skulpture.
Naslednje jutro smo spakirali nase potujoce domovanje in se pred nadaljevanjem poti do nase izhodiscne ciljne destinacije Hawker na jugu pogorja Flinders Ranges podali se na ogled znamenite Royal Flying Doctors.
No kratko zgodovino te edinstvene in zivljensko pomembne organizacije za ljudi, ki zivijo in potujejo po skoraj neposeljenih prostranstvih neusmiljene notranjosti tega kontinenta lahko razberemo na bankovcu za 20 avstralskih dolarjev. Na njej je John Flynn , protestanski zupnik in ustanovitelj The Royal Flying Doctors, ki je tako tudi prvi ustanovljen letalski zdravniski servis na svetu. V prosojnem okencu levo spodaj lahko vidite kompas, ki je leta 1913 in prvih 15 let preden je za to delo prvic bilo uporabljeno letalo sluzil za navigacijo s kamelami (poglej na bankovcu spodaj desno) do osamljenih kmetij. Na levi je Victory, letalo leseno – platnene konstrukcije, ki so ga za 2 silinga po letalski milji najeli leta 1928 od takrat na novo ustanovljene letalske druzbe Q.A.N.T.A.S. Pod letalom je radijska postaja, gnana na pedala iz leta 1929, avstralskega izumitelja Alfred-a Traeger . Ta naprava je omogocila komunukacije med osamljenemi kmetijami in Royal Flying Doctors, brez potrebe po transportu teskih batarij. Desno od radijske postaje je telo cloveka s shematsko ostevilcenimi deli teleasa. Narisala ga je sestra Lucy Garlick leta 1951. To je omogocilo lazje komuniciranje med oddaljenimi kmetijami in centri za definiranje bolecin ali poskodb na telesu.
Z delovanje The Royal Flying Doctors je leta 1950 bila tudi ustanovlena prva v svetovnem merilu School of the Air (sola po zraku), ki je zacela delovati iz Alice Springs-a leta 1950 in tako s pomocjo radijskih postaj omagocila osnovno izobrazbo otrokom osamljenih kmetij rastresenih po notranjosti Avstralije.
Sara je bila najbolj navdusena nad zanimivo zgodovino in danasnjim delovanjem The Royal Flying Doctors in se ze skoraj dogovorila za sluzbo v tej edinstveni organizaciji.
Na sliki spodaj je za primerjavo velikost Avstralije z drzavami kot so Nemcija, Francija, Velika Britanija,… Baza v Broken Hill-u je jugovzhodna baza in krije celotno notranjost New South Wels-a, juznega Queensland-a, Juzne Avstralije, Victorije in Tasmanije.
Po ogledu muzeja smo si ogledali se hanger
in se nato podali se na ogled The Miners Memorila , spomenika preko 800 rudarjem, ki so zrtvovali svoje zivljenje v zgodovini rudarjenja Broken Hill-a.
No, cesta do spomenika je bila prav razdrapana, kot se spodobi za gradbisce, no ne najbolj primerna za vleko potojocega domeka.
S spomenika, ki je na vrhu tega hriba je tudi lep razgled na celoten Broken Hill.
Pogled na dnevni kop
Na tem hribu je tudi se ena velikih avstralskih ikon – velika klop.
No pa lepo pocasi in previdno nazaj dol po tej razdrapani poti, da nam ne bo prevec premetalo vse nase krame v nasem potujocem domeku. No na sereco v hladilniku nismo imeli sampanjca,
Tako smo se na hitro zavili v 25km oddaljen Silverton, opustelo mesto, v katerem trenutno zivijo le umetniki z njiohovimi galerijami in nekaj malega turisticnih delavcev, v bistvu lastnik galerije in hkrati turisticno informacijskega centa, ter Silverton Hotela.
Divji konj, kot jim tu v Avstraliji pravimo Brumby .
In tako smo prispeli v Silverton.
To mestece poleg domovanja “odstekanih” umetnikov in njihovim galerijam sluzi predvsem filmski industriji za snemanje raznih filmov, kot seveda Mad Max 2,… No trenutno so tukaj snemali film Strangeland z Nicole Kidman , ki nam je onemogocil ogled s 5 km oddaljene razgledne tocke na Mundi Mundi Plains , ravnino, katere prostranstva segajo tako dalec, da ob soncnem zahodu laho vidis ukrivljenost zemeljske oble.
Tako smo se podali proti Mundi Mundi Planes
Mimo razgledne tocke smo se lahko le peljali, saj so ravno snemali omenjen film.
pa se nekaj zubljenih divjih krav
Pa se en Brumy
Preckanje suhe struge recice.
Ker se je nas potep po okolici Broken Hilla toliko zavlekel, da smo ze bili krepko v casu za kosilo smo se se hitro podali na ogled centra Broken Hill-a, da ne bomo krenili na pot lacni.
Pred Tinino “bodoco sluzbo”.
The Palace Hotel , ki je poznan po freskah po stropovih in stenah in snemanju filam Pricilla, Queen of the Desert .
Cudovite poslikave v notranjosti hotela.
No pa se eno hitro kosilo, preden se odpravimo na naso pot do dobrih 400km oddaljeneg Hawker-ja v Juzni Avstraliji.
Pa se ta zanimivost z Broken Hilla, prvi zupan v svetu, ki je bil clan socialno demogratske stranke, oz. kot ji tu doli pravimo Labour.
Spomenik padlim v Vietnamski vojni
Poslopje okrajnega sodisca
No, pa mogoce se ta zanimivost, ko sem raziskoval o Broken Hill-u sem naletel na ta zanimiv clanek o Broken Hill-u najcenenejsem avstralskem mestu. Ce koga mika se preseliti v to majhno mestece s priblizno 18000 prebivalci naj klikne tukaj .
Tako smo se po ogledu the nekaj zanimivosti s tega kraja, s priblizno 3 urno zamudo podali na pot proti nasi ciljni izodiscni destinaciji v mestece Hawker v Juzni Avstraliji.
Preckali mejo in prispeli z Jozno Avstralijo.
Po poti smo se srecali z znametitim Indian Pacific vlakom, ki povezuje Pacifiski ocean od Sydney-a, preko Adelaide do Indijskega oceana v Perth-u.
Tako nas je zadnjo uro in pol nase poti ujela noc. Ja nazalost smo se prevec zamudili v Broken Hill-u. No v taksnem primeru pac prizges vse mozne luci (dolge, meglenke,…), si prisvojis sredino cestisca, s svojimi ocim namontiranimi na bull bar-u in 110%-im fokusom na dogajanje na obeh robovih poti pred sevoj. Pot nam je preckalo kar nekaj skakajocih in tudi nazalost ze povozenih kengorujev a na sreco noben ni pristal pod nasimi kolesi.
Tako smo ob pol devetih zvecer v trdi temi prispeli v Hawker naso planirano destinacijo, razprli nas domek, povecerjali in… lahko noc za prvo objavo s tega nasega potepanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar