Veliko Nocne pocitnice – 4.del

En lep soncni vzhod iz nasega tabora

Samota je prejsnji vecer nekaj zakuhalo, malo se je prehladil, pa smo prilagodili plan. Prvo smo namrec bili namenjeni na 9 urni pohod na najvisji vrh v tem pogorju St. Mary Peak. Tako smo se za tan dan odlocili za malo “4WD” voznje.

Malo prestudirati karto, nato pa

Odpeljanli smo se po poti (na spodnji karti signirano z rumeno), ki vodi do Bunyeroo Gorge in nato nadaljevali pot po Geolocical Trial skozi Brachina Gorge.

Preden smo zavili z asfaltirane ceste smo morali pocakati slabe pol ure, da se je koncal rally, ki se je odvijal na krajsem delu zacetka te poti.

Nato pa smo koncno zavili na Bunyeroo Gorge Trial, ca. 30km voznje vstran od asfaltiranih cest po cudoviti naravi. No imeli smo sreco, pot je lahko v perimeru vecjega dezeja neprehodna, saj na vec mestih precka struge hudournikov, ki so na sreco sedaj bile suhe.

In tako smo se lepo pocasi podali na naso pot po tej sikoviti narvi, ki se vsake toliko casa sprmeni iz za ta kontinent obicajnih planjav, v pokrajino kakrsno smo vajeni iz nasih rojstnih krajv, ali pa gozdnate pokrajine s kaksne Finske ali Kanade. No, sice pa kdor uziva v slikoviti naravi, mu bodo slike povedale najvec o nasih vtisih tega dne.

Na nasi poti smo tudi preckali ca. 100km dolgo pohodno pot Heysen Trail , imenovano po avstralskem umetniku nemskega rodu , ki je en najbolj prepoznavnih slikarjev avstalke pokrajine.

Kratka pavza pri razgledni tocki Razorback Lookout s cudovitim razgledom po tej neokrnjeni naravi.

Vstop v Bunyeroo Gorge

Po poti je tudi nekaj mest za kampiranje

Tako smo prispeli do krizisca, kjer se Bunyeroo Gorge Trail sreca z drugim delom nase poti Brachina Geological Trail. Brachina Geological Trail je pot skozi geolosko zgodovino na kateri so lepo vidne kamenine, ki so ostanki usedlin niskega morja in so jih izoblikovale reke in ledeniki v casu pred 650 do 500 milijoni let nazaj. Ta pot je od leta 1862 sluzila za prevoz bakrene rude z rudnika v kraju Blinman .

Ob poti so stevilne informacijske table o nastanku teh kamnitih formacij.

Cudvit razgled s vspetine na kateri so ostanki kmetije Aroona Homestead.

Kot sem omenil prej pot na mnogih delih vodi po ali skozi struge hudournikov.

No glede na to, da smo tukaj bili na vec kot polovico nase poti skozi to slikovito naravo mi ni bil najbol jasen pomen tega znaka. A mogoce je bil namenjen predvsem predelu na katerem v svoji narvni okolici zivi in je predvsem v popoldanskem casu preden se zmaraci mozno opazovati kolonijo zelo redkih Yellow Footed Rock Wallaby , majhnih rumenonogih gorskih kengorujev.

No nic jih ni motila nasa prisotnos, tudi ne se par drugih popotnikov, ki so prisli za nami in se nam pridruzili pri opazovanju in slikanju teh zanimivih prebivalcev tega kreja. Kakor so malo bolj oddaljeni jih lahko zasledis le ko skacejo po skalah, kakor se ustavijo jih zaradi njihove “maskirne” barve izgubis.

Se kratka malica preden smo nadaljevali pot.

No po poti smo srecali se par radovednih Yellow Footed Rock Wallaby-jev.

In tako smo po priblizno petih urah prevozili teh slikovitih 50km in se pocasi odpravili nazaj proti nasemu taboru.

Pogled na ravnino in zadnji del nase poti preden se zopet srecamo z asfaltirano cestamo.

No, po celem dnevu pocasne voznje smo se za konec se malo zapodili po tej prasni makadamski cesti.

Za konec tega dne pa se nas  stalni obiskovalec majhna Rumena Ptica Trnovka

In Mihec je ujel v objektiv tega kuscarja , ki so ga nazalost pregnali iz njegovega skrivalisca, ko so z ostalimi otroci  pripravljali taborni ogenj za zvecer.

In tako se je koncal se en cudovit dan tega nasega potepanja.