Urejanje hise 3. del, izlet v outback,...

Groza kamor pogledas in stopis skatle in neka krama. Dobro, da imam dolge noge. Ja to je pac ena ta slabsih strani selitve.Dnevno sobo sva postavila, seveda obdano z vso mozno kramo, toliko, da banda lahko buli v TV.No Sara si je svojo sobo seveda porihtala sama, pa svojem okusu.Tudi Samo in Miha sta si sama zlozila stvari.Seveda smo vmes zopet uzivali na nasi plazi. Izkoristili smo topel a sicer vetroven dan, z ugodno dolgimi valovi za prvo jahanje valov z "bodybordo-om".
Sara na njenem bodybordu. Najbolj navdusen je nad novo pridobitvijo je seveda bil Samo. Kljub se precej svezim temperaturam morja ga je bilo tesko spraviti nazaj na suho. Miha si je takoj premislil in se raje odsel igrati v mivko, "bo raje drugic probal, ko bo bolj toplo".

Samo in njegov novi "bodyboard".Caka na dober val,aha naslednji je moj,juhuuu,yes, that`s it !Ja tukaj pa lahko vidite Tino v njeni novi "hobby" sobi. Sicer se ni cisto gotova, manjkajo se zakljucki zgoraj, pa ploscice po steni, no pa seveda hladilnik moram dati v zato predvideno mesto, a moram prvo tam se ploscice po tleh izpolnit, saj je prej v tem delu bila omara pod katerimi jih seveda pa avstralsko ni bolo.Miha in Samo sta imela s solo plavalni tecaj. "Izpilili" so se v osnovnih disciplinah in seveda skakanju na glavo. Sara ga je imela v prejsnjem semestru. Tako, da bodo to sezono vsi vesci plavalci.Pa se par romanticnih slikic soncnega zahoda z vecernega sprehoda s prijatelji po nasi lepi plazi.Ker se na severni polobli bliza zima se v tem casu prav v nase kraje selijo tudi zelo redke ptice vse iz Sibirije http://home.vicnet.net.au/~beaware/news/pdf/wetlands_welcome.pdf . V cast njim in seveda ohranjanju nasih naravnih vrednot so clani ljubiteljev Seaford wetlands skupaj z naso solo organizirali kratko prireditev. Imeli so obhod po zemljevidu poti ptic selivk narisanem na travnatih povrsinah nase sole, na katerem so otroci nosili kartonaste pticke, ki so jih izdelali in tako uprizorili pot iz daljne Sibirije do Seaford Wetlands, seveda z zastavami vseh drzav, ki jih na svoji dolgi poti preckajo.

Kot se za vsako prireditev spodobi je seveda bila tudi ponudba priboljskov za lakoto, ki so jih pripravili starsi prostovoljci, imeli pa so tudi poslikavo obrazov. Miha je tiger, Samo vampir, Sara pa ima delfina.Tukaj pa je Sara pri atletiki, pri skoku v daljino

Miha pri teku z oviramiOb torkih imajo treninge, vsako soboto pa tekme, starsi pa si prinesejo s seboj piknik stole in ob klepetu opazujejo svoje mlade atlete.

Pri Sari v soli so morali za domaco nalogo napisat kratek referat o nekem znanem avstralcu in Sara si je izbrala Stephanie Rice, trenutno najuspesnejso avstralsko plavalko s svetovnim rekordom na 200 in 400m prosto ( http://en.wikipedia.org/wiki/Stephanie_Rice ). Ker je tako lepo pripravila je dobila zlato nalepko.

Pri Mihecu v soli so obiskali bliznjo pekarno in si ogledali kako nastanejo razne dobrote.Seveda so na koncu spekli vsak svojo strucko. Sarine sosolke na obisku v njeni sobi. Tu v nasi bliznji okolici stanuje kar nekaj Sarinih sosolk, tako da ji druzbe res ne primankuje.

Pa malo smo se po dolgem casu zopet peljali v Outback. Tokrat severno od Melbourna. No vzrok je bil, da smo sli pogledati nasega novega druzinskega clana (pritlikavi pinc), ki ga dobimo naslednjo nedeljo. No kaksno slikico in kaj vec o tem bom napisal naslednjic.

Malo po tem, ko smo zapustili Melbourne smo se peljali pod zelezniskim mosto Melbourne - Sydney.Pa se par slikic, ki jih je po poti nastrelala Tina.

Pocivalisce na katerem smo se ustavili nazajgrede. Tjagrede ni bilo casa, saj smo vsi komaj cakali, da vidimo naso majhno psicko.

Daljnovod, Evkaliptus in na desni strani vetrna crpalka za vodo. Nazalost se imamo vedno nas stari fotoaparat, ki ima probleme z daljnovidnostjo - preslab zoom.

Pravi avstralski kamion poln ovc.

Pa zopet blizamo Melbourn-u. V ozadju se ze vidijo neboticniki CBD-ja.