Vesele praznike in srecno 2009 !

Prvo vam vsem zelimo

Ja tu doli pri nas je navada, da bozicno drevo in tudi hise okrasujejo ze 1. decembra, no mi smo en teden zamujali, saj smo morali vso kramo se prvo nabaviti.

Pa se seveda bozicni vlakec je bilo treba sestaviti. Upamo, da bo Bozicku vsec in se bo nasemu bozicnemu vlakecu in hiskam iz lego kock, ki so jih sestavili otroci pridruzilo kaj lepih daril.

Mama je zamesila sest vrst razlicnik keksov, ki so jih veselo oblikovali nasi mladi slascicarji. Seveda smo prvo rundo ze pojedli in razdelili med sosolce in ucitelje razrednike. Tu je v tem predpraznicnem casu namrec v navadi, da se kot darilo, da kaj doma narejenega.

Pa malo smo okrasili se hiso od zunaj, da nas bo Bozicek lazje nasel, tu na juzni polobli.

Ja, jaz pa se vedno veselo renoviram, trenutno kopalnico. Bano in tus kabino bom nadomestil z bano s tusem in dodal WC, iz neuporabnega dela hodnika in WC-ja pa bom naredil dodatno koplanico z WC-jem. Ja za nas je le ena kopalnica in WC enostavno premalo.Ja bano sem enostavno razrezal, da sem jo lahko dobil ven. Sedaj se moram odstraniti ta kup cementa, ki so ga podlozili pod bano.

Delam podnozje za tuskabino, ker mi ni za stemati betona, bom tus kabino dvignil, odtok pa speljal skit v steni. Ja to je moja najboljsa prijateljica, zaga za hardwood (trdi les). Saj, ce je ze cela konstrukcija hise iz tega, se naj bo to. Res sem bil presenecen, saj smo iz Evrope seveda razen opeke vajeni le mehke smrekovine in podobnega. No kar se dela na novo je tudi tu v glavnem neka smrekovina.

Spodnji del tus kabine je na mestu, sedaj se pocakam vodoinstalaterja, da mi vodovod sem spelje, pa pocasi bo. Ja dolocene stvari je treba tudi prepustiti obrtnikom, se mi res ne splaca kupovati orodja, za vsako malenkost, pa tudi nacin dela in materiali so mnogokrat drugacni (prilagojeni tukajsnjim potrebscinam), kot smo jih vajeni iz SLO.No ker se je nase solsko leto zakljucilo in so se zacele nase poletne pocitnice, smo se se zadnjic do konca januarja slikali v solskih uniformah. Vsi trije so bili v soli zelo pridni in tudi posebaj pohvaljeni od razrednikov in ravnateljice, saj kljub temu, da so na zaceku leta zanli le par besed anglesko, so se vsi lepo vkljucili v novo druzbo, se naucili jezika, da se brez problema samostojno sporazumevajo pri pouku in igri. Sara je bila posebaj pohvaljena za njeno likovno ustrarjalnost in je dobila priporocilo svoje likovne uciteljice, saj je snov prehitevala za leto in pol, Samo je dobil pisno pohvalo ravnateljice in ucitelja za sport, za svoj trud in pripravljenost vedno pomagati, tudi po pouku, Miha, pa kot je nas Miha, ni bil sicer posebaj pisno pohvaljen, a so njegove ocene povsod nadpovprecne, seveda pri tem je treba upostevati, da otoke, katerih je anglescina 2. jezik pri jeziku ocenjujejo temu prilagojeno. Tako, da bodo vsi trije proti najinim pricakovanjem normalno napredovali v naslednji razred. Sara gre v 5., Samo v 3., Miha pa v 1. (kot v SLO 2., saj se tu 1. imenuje prep) razred.

In nasi solarji so priredili se zakjlucni in hkrati bozicni koncert, ki smo ga seveda imeli kar na igriscu nase sole. A ni to lepo imeti bozicni koncert kar zunaj. Ja tako je, mi imamo pac poletje. Seveda pri tem ni majkal obvezen srecolov z lepimi nagradami, ki so ga organizirale mame prostovoljke (Tina je na sredini zadaj pri pripravi stojnice), otroci pa so pomagali prodajati srecke po 1 dolar. Z vsemi temi raznoraznimi srecolovi, pikniki, bazarji,... so na tak nacin v tem celem solskem letu zbrali 15.000 dolarjev in s temi sredstvi nato sola kupi raznorazne solske pripomocke, ki s strani drzave niso financirani, ker so naprimer nadstandardni.

Seveda tudi ni smela manjkati stojnica z jedaco in pijaco, katere dobicek spada v isto vreco. Avstralci radi jejo in tu so se ljudje se komaj zbirali, a vsake toliko casa si videl koga s kaksno na zaru peceno klobasico, ipd.

Tukaj je nastop Samotovega razreda. Samo je cisto levi.

Pa se Mihecov razred. Miha je v prvi vrsti, na sredini, ob mikrofonu desno. Na koncu predstave je bil razocaran, saj je bil preprican, da bo tisti, ki bo zelo lepo pel dobil, kaksno nagrado, a nazalost nobena nasih sreck, ni bila izzrebana. Pel je tako lepo in glasno, da so ga na koncu prireditve vsi starsi hvalili, kako je pel kot, da poje solo, ostali pa so spremljava. No smo pa nagrado nadoknagili z velikim tolazilnim sladoledom.

Pa se Sarin razred. Sara je v drugi vrsti tretja z leve.Tu pa se ena slikica, kako izgleda solski koncert pred naso solo. Starsi, si s seboj prinesejo piknik stole, ali piknik koce, ipd. in pod milim nebom spremljajo nastopajoce korenjake. Ja Tina je seveda zopet malo svoj sivalni stroj pognala in vsem trem nasim korenjakom, vkljucno s Casey naredila bozicne kostume. Saj so zadnji dan sole zopet imeli brez uniform, obleceni v pac bilo kaj v zvezi s prihajajocimi bozicnimi prazniki. Ja tudi Casey je dobila bozickovo kapico in plascek.

Jelencek Rudolf - Miha

Bozicek Samo, s svojima sosolcema, darilom in jelko

Ja Sara ze komaj caka, da bo na zacetku solskega leta zacela hoditi k klavirju, tako da smo nabavili en lep, malo rabljen in lepo ohranjen piano. Tina mi je ze na njega zaigrala nekaj lepih skladb, res lepo je cuti ta zvok tako prav v zivo, cisto brez elektronskih efektov.

Tukaj pa smo na predbozicni zabavi pri nasih sosedih. Vsak je prinesel s seboj nekaj dobrot in do poznega vecera smo se vsi imeli lepo.

Seveda smo si morali iti se pogledati center Melbourne-a v tem predpraznicnem casu. Sicer vzdusje tu ni taksno, kot smo ga vajeni s severne polooble, ni zime s snego, ob 9-h zvecer je se svetlo. Tako, da tudi ulice niso tako okrasene z luckami, saj pri svetlem, ne bi prisle do efekta. Ja zanimivo je srecati bozicka na ulici ali v trgovskem centru, v vsej tisti zimski odpravi, ti pa si v kratkih hlacah in natikacih.

To pa je izlozba ene vecjih trgovskih his okrasena z lutkami, ki se premikajo in uprizarjajo Bozickovo delo. V vsaki od izlozb je ena od njegovih dejavnosti, vse od prejema in branja pisem, do priprave daril, ucenja novih bozickov,... do odpreme daril. Zanimivo predvsem za nase najmlajse.

Na mostu, na katerem, je v posvetitev vseh priseljencev tukaj v Avstraliji zabelezena vsaka od drzav iz katere priseljenci so prisli sem dol, z nekaj osnovnimi podatki, kot npr. leta 2001 je bilo v Avstraliji 6.685, od tega 2.761 v Victoriji, ne v Australiji rojenih slovenskih priseljencev in 14.189 od tega 5.826 v Victoriji, tukaj rojenih, s slovenskimi predniki.

Sara pred tablo posveceni slovenskim priseljencem.

Dan nam je tako hitro minil, da smo si pred povratkom izjemoma zopet privoscili fast food vecerjo (seveda otroci niso imeli nic proti), kar na eni od klopc, saj do doma ne bi mogli pocakati.

Na poti do nasega avta pa se ena slikica pred igralnico v kateri se sploh v casu raznih prireditev, kot je formula 1, tenis, ipd. tu v Melbourne-u lahko sreca kaksnega sportnega, ipd. zveznika.

No za konec pa se ena lepa slikica nasih malih aussie-jev.