In koncno smo se dvignili nad snezne oblake, ki so nam nazalost onemogocili, da bi si Stari Kontinent pred odhodom ogledali se s pticje perspektive. A nic ne de, tudi pogled skozi okno nad oblaki na visina 10.000m je nekaj posebnega. Prvi del leta je med igranjem igric, gledanjem filmov, poslusanjem galsbe, pa seveda vmesnimi prigrizki in dremanjem minil prej kot smo pricakovali. In Novo Leto 2008 smo pricakali na letaliscu v 
Dubaju. Zanimiva dogodivscina, ko prides prvic v svet neke cisto druge kulture, sploh za tiste, ki te moznosti, razen iz TV prej dejansko niso imeli. Seveda nic slabega ne mislim s tem, a dejansko vidis, da so dolocene vrednote iz nasemga tako imenovanega "zahodnega sveta" tukaj vrednotene cisto drugace. Glede na to, da je seveda bilo sredi noci in da v muslimanskem svetu pricnejo novo leto kasneje, tu ni bilo nekega posebnega novoletnega vzdusja, kot smo to obcutili pri odhodu z Dunaja, kjer je bilo nase letalo le 2/3 zasedeno, a zato je bilo v Dubaju vse polno ljudi, ki so kupovali ali se sprehajali po letaliskih trgovinicah, ali pa enostavno legli k nocnemu pocitku, seveda kar na tleh, bosi, z obuvali ob sebi. 
Nato smo v nabito polnem letalu nadaljevali nas zivljenski let z vmesnim postankom za dotakanje goriva v Singapurju in koncno pristali v Down Under z majhno zamudo nekaj po drugi uri zjutraj, 2. januarja 2008.
Nas Boing 777-300 na katerega smo prestopili v Dubaju.
Juhu in koncno z nasim kupckom prtljage na Avstralskih tleh !
Po vseh letaliski in carinskih formalnostih smo nato koncno malo pred cetrto uro zjutraj pristali v hotelu v neposredni blizini letalisca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar