Tako smo zapustili Uluru – Kata Tjuta nacionalni park in se podali na naso pot proti meni najlepsemu delu nasega potovanja Kraljevi Soteski "Kings Canyon" , ki lezi v Watarrka nacionalnem parku .
Vmesni postanek za malico.
Ca. 35 km pred nasim ciljem smo se ustavili se za krajsi postanek na Kings Creek Station , ki je delujoca Cattle / Camel Station . Farma, ki je poleg govedoreje najvecji avstralski izvoznik divjih kamel. No nam je bil seveda najbolj vsec veliki kakadu po imenu Charlie, ki je veselo z roke jedel slane kekse.
Na spodnje delu Watarrka nacionalnega parka smo mimogrede sli se na eno urni pohod do Kathleen Springs.
Kathleen Springs je en izmed stevilnih tolmunov - oaz, ki tudi v najbolj susnih obdobjih zagotavljajo vir pitne vode v tem sicer susnem predelu. Aborigini so taksna mesta zelo cenili in nikoli niso bivali tik ob njih, saj bi s svojo neposredno blizino pregnali zivali.
Na tem delu se tudi zacne pohod , ki traja ca. 22 ur in vodi do Kings Canyon. Ime je dobil po raziskovalcu Ernst Giles-u , ki je po odkritju tega obmocja leta 1872 zapisal “ ce bi to obmocje lahko prenesli v civiliziran svet bi s svojimi cudovitimi izviri, tolmuni, rastlinstvom,… vedrilo oci in srca zgaranih ljudi, ki so obsojeni na zivljenje in smrt v prenatrpanih mestih”.
No mi smo kar nadaljevali naso pot proti tolmunu Kathleen Springs.
Spinifex Pigeon avstralski ptic podoben grlici, z erokezo na glavi. Njegov sorodnik, ki je sicer sive barve zivi v nasih obmocjih.
Valovi na povrsini te skale so ostanki iz casov, ko je to obmocje bilo pod morsko gladino. Po verovanju avstralskih domorodcev je veliki stvarnik, v obliki velike kace, ko je ustvarjal ta obmocja tukaj legel k vmesnemu pocitku. Duh te kace se danes zivi v teh tolmunih, ki so po njihovih verovanjih vsi med seboj povezani s podzemnimi rovi in varuje te dragocene vire pitne vode pred zlim.
Dokler to obmocje ni bilo razglaseno za nacionalni park so po priseljevanju evropskih priseljencev tukaj imeli napajalno postajo za govedo. Vodo so z veterno crpalko crpali v rezervuar, ki je stal na tem betonskem temelju. Ograja pa je med drugim sluzila, da govedo ne bi slo naprej in onesnazilo tolmuna.
Po dezevjih se po tem trenutno suhem recnem dnu pretaka voda.
In tako smo prispeli do teg lepe oaze
In se nato odpravili dalje proti nasi destinaciji Kings Canyon Resort v katerem smo za eno noc postavili nase zacasno bivalisce.
Pogled na Kings Canyon tik pred koncem nase poti.
Jupiii, tudi tukaj - hura v bazen.
Papigi pijeta vodo iz cankajocega tusa ob bazenu.
Po kampu so se tu prosto sperhajali divji Dingi. Cisto miroljubno so se potikali med sotori in iskali ostanke hrane. Da ne bi brskali po smeteh v WC-jih in kopalnicah, so povsod imeli taksne resetkaste vrate.
Cudovit soncni zahod.
Nasa kuhinja in vecerja v Kings Canyon Resort
Pogled na Kings Canyon izpred nasega sotora tik pred soncnim vzhodom.
Bodicasta gosenica
In tako smo po zajtrku zopet vse zbasali v naso druzinsko kocijo in se odpravili na 6km dolg pohod po obodu Kings Canyon-a. Prvo je Samo rabil nujno prvo pomoc – zulj.
Preden smo priceli pohod smo nato se morali pocakati dobre pol ure, saj se je z zahoda prikadila krajsa nevihta, plezanje po skalah v nevihti pa ni ravno najbolj priporocljivo.
No nevihta je sla mimo in za seboj pustila ravno pravo ozracje za taksen pohod.
Prva faza pohoda je vzpon ca. 300 metrov na vrh oboda.
Ko prispes na vrh je tam tudi tabla na kateri pise, da je najnapornejsi del tega pohoda za tabo. Kakor koli ze, razgled je cudovit.
In tako smo nadaljevali nas pohod po tej cudoviti naravi.
Posebnost Kings Canyon-a je tudi, da lezi na sticiscu treh pokrajin in tako poleg dolocenih rastlin in zivali, ki so zancilne le za to obmocje v njem najdemo rastlinstvo in zivalstvo, ki je znaciljo za vse te tri predele. S severa je hribovje MacDonnell Ranges, ki se razteza vse od Alice Springs-a, z jugo-zahoda pescene planjave okolice jezera Amadeus in zahodne puscave (Western Desert), z jugo-vzhoda pa gricevja in poscava Sipson Desert.
Pot skozi prelaz
Coolibah Tree, evkaliptus, ki ga opevajo z znameniti ponarodeli avstralski pesmi Waltzing Matilda .
Nekaj pogledov na sotesko z navpicno vrezanimi stenami, previsnimi skalami in ca. 300m v globino.
Pogled proti vhodu in planjavam Zahodne Pustinje
Kot smo videli ze v Kathleen Springs smo tudi tu naleteli na sledi nizkega morja, ki je pred 440 milijoni let pokrivalo to obmocje, saj v tistem casu ni bilo ledu na polih in je morska gladina po celotnem planetu bila visja.
Ko smo prispeli do konca smo se spustili po strmih stopnicah do Garden of Eden (rajski vrt), cudovit stalni vir vode, kakor smo ga videli v Kathleen Springs.
In se nato podali po strmih stopnicah na vrh druge strani soteske po kateri nato pot vodi nazaj proti izhodu.
Pogled z vrha na most po katerem smo preckali ta rajski vrt.
Posledica erozije vetra.
Majhno jezero na vrhu Kings Canyon.
Te palme so ena od 17ih rastlinskih vrst, ki so prezivele se iz casov, ko so v teh predelih ziveli dinozavri.
Pticek v tem grmovju po imenu Yellow-rupmed Thornbill, ki poje podobno kot kanarcek. Sicer pa je znacilen po tem, da svoje gnezdo gradi v dveh nadstropjih. Gornje gnezdo sluzi le kod kamuflaza, v spodnjem pa gnezdi.
In tako smo se spustili nazaj v dolino proti parkiriscu ter preckali suho strugo recice Kings Creek.
Po dobrih stirih urah sprehajanja po tej lepi naravi in seveda dobri malici smo se nato pocasi napotili dalje po nasi zacrtani poti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar